samostalniska_zveza
Primerjava izbranih različic
Prikazane so razlike med izbrano in trenutno različico strani.
Both sides previous revisionPrejšnja revizijaNaslednja revizija | Prejšnja revizijaZadnja revizijaBoth sides next revision | ||
samostalniska_zveza [2017/11/06 09:13] – fmarusic | samostalniska_zveza [2018/01/15 09:35] – fmarusic | ||
---|---|---|---|
Vrstica 1: | Vrstica 1: | ||
- | ====== Samostalniška zveza ====== | + | ===== Samostalniška zveza ===== |
- | Samostalniška zveza je zveza samostalnika in dodatkov. | + | Samostalniška zveza je zveza [[samostalnik|samostalnika]] in dodatkov. |
- | [[Literatura|Jože Tošporišič (2001)]] loči med priredno, podredno | + | |
- | Bolj smiselna je delitev na enostavne in podredno zložene samostalniške zveze, četudi so vsaj nekatere enostavne samostalniške zveze zgradbeno popolnoma primerljive s sestavljenimi. Kakršnakoli površinska klasifikacija bo namreč vedno opisala le nekaj površinskih lastnosti samostalniških zvez. | + | |
- | - Površinsko gledano (po Slovenski slovnici) so samostalniške zveze //Peter//, //miza// in recimo // | + | [[Literatura|Jože Toporišič (2001)]] loči med [[podredno]] in [[pristavčno]] zloženimi samostalniškimi zvezami, kar pa ni uporabno, saj so si zložene samostalniške zveze zelo različne med seboj. |
+ | Bolj smiselna je delitev na [[enostavne]] in [[podredno]] zložene samostalniške zveze, četudi so vsaj nekatere enostavne samostalniške zveze zgradbeno popolnoma primerljive s sestavljenimi. Kakršnakoli površinska klasifikacija bo namreč vedno opisala le nekaj površinskih lastnosti samostalniških zvez. | ||
+ | |||
+ | - Površinsko gledano (po Slovenski slovnici) so samostalniške zveze //Peter//, //miza// in recimo // | ||
Priredno zložena samostalniška zveza sta zelo verjetno samo dve samostalniški zvezi. Sestavljene samostalniške zveze, podobne primeru (1), so bolj zanimive. | Priredno zložena samostalniška zveza sta zelo verjetno samo dve samostalniški zvezi. Sestavljene samostalniške zveze, podobne primeru (1), so bolj zanimive. | ||
- | (1) nekaj rdečih koles in avtomobilov | ||
- | Podredno zložene samostalniške zveze lahko, površinsko gledano, razdelimo na jedro in prilastek, s tem, da je prilastek lahko na levi ali desni strani samostalnika. | ||
- | | + | (1) //nekaj rdečih koles in avtomobilov// |
- | * pridevnik | + | |
- | * števnik | + | |
- | * svojilni zaimek | + | |
- | Izjemoma so levi prilastki tudi neujemalni: //poceni blago//, //nje pogledi//, //špica film// ... | + | Podredno zložene |
- | Med levimi prilastki so velike razlike. Ločiti bi bilo treba vsaj pridevnike od ostalih sestavin | + | |
- | | + | [[Levi |
- | * goli pridevnik | + | |
- | * pridevniška zveza //stavba velika kot hrib // ujemalni desni prilastek | + | |
- | * samostalnik | + | |
- | // | + | |
- | Zgradbe samostalniške zveze se bomo lotili metodično. za začetek se lahko vrnemo nazaj na točko, ko smo govorili o navezovanju. Tam smo opazovali, da se povratno osebni in povratno svojilni zaimki lahko navežejo tudi na " | + | [[Desni prilastek]] |
+ | |||
- | (4) a. //Kekčev opis samega sebe// / //Petrova slika svoje mame// | + | Zgradbe samostalniške zveze se bomo lotili metodično. Za začetek se lahko vrnemo nazaj na točko, ko smo govorili o navezovanju. Tam smo opazovali, da se [[povratno osebni zaimek|povratno osebni]] in [[povratno svojilni zaimek|povratno svojilni zaimki]] lahko navežejo tudi na " |
- | b. | + | |
- | + | (1) a. Kekčev opis samega sebe / Petrova slika svoje mame | |
- | Spomnimo se lahko tudi, da je podobno kot glagol tudi samostalnik pripisoval udeleženske vloge ter da smo se podobno kot ob glagolu stavčna dopolnila opazovali tudi ob samostalniku. Vse to nas napeljuje na hipotezo, da sta zgradbi samostalniške zveze in stavka v marsičem sorodni. | + | b. *svoj opis Janeza |
+ | |||
+ | Spomnimo se lahko tudi, da je podobno kot glagol tudi samostalnik pripisoval udeleženske vloge ter da smo podobno kot ob glagolu stavčna dopolnila opazovali tudi ob samostalniku. Vse to nas napeljuje na hipotezo, da sta zgradbi samostalniške zveze in stavka v marsičem sorodni. | ||
+ | |||
+ | Kjerkoli se lahko pojavi samostalniška zveza, se načeloma lahko pojavi kakršnakoli samostalniška zveza. Seveda je pomembno, katera samostalniška zveza se pojavi kje zaradi pomena stavka, ne bo pa kompleksnost zveze vplivala na slovnično pravilnost stavka. Iz tega lahko sklepamo, da interna zgradba samostalniške zveze ni pomembna za zgradbo | ||
+ | Približno takšno funkcijo kot jo v stavku opravlja glagol, jo v samostalniški zvezi opravlja samostalnik, | ||
- | Kjerkoli se lahko pojavi samostalniška zveza, se načeloma lahko pojavi kakršnakoli samostalniška zveza. seveda je pomembno, katera samostalniška zveza se pojavi kje zaradi pomena stavka, ne bo pa kompleksnost zveze vplivala na slovnično pravilnost stavka. Iz tega lahko sklepamo, da interna zgradba samostalniške zveze ni pomembna za zgradbo stavka, kar pomeni, da so samostalniške zveze res samostojne in torej še toliko bolj podobne celotnim stavkom. | ||
- | Približno takšno funkcijo kot jo v stavku opravlja glagol, jo v samostalniški zvezi opravlja samostalnik, | ||
- //jaz, ti, on// ... | - //jaz, ti, on// ... | ||
- //nekdo, nekaj, vsak, nihče// ... | - //nekdo, nekaj, vsak, nihče// ... | ||
- | Ali pa posamostaljeni pridevniki, ki ravno tako niso samostalniki (zgoraj | + | Ali pa posamostaljeni pridevniki, ki ravno tako niso samostalniki (zgoraj |
- //ta beli, ta rdeči, dežurni// ... | - //ta beli, ta rdeči, dežurni// ... | ||
Podobno kot imamo v stavku nad glagolom celo serijo funkcionalnih besednih zvez, celoten stavek pa naj bi dejansko bil časovna zveza (oz. zveza časovne morfologije) tudi nad samostalnikom z lahkoto najdemo funkcionalne besednih zvez. | Podobno kot imamo v stavku nad glagolom celo serijo funkcionalnih besednih zvez, celoten stavek pa naj bi dejansko bil časovna zveza (oz. zveza časovne morfologije) tudi nad samostalnikom z lahkoto najdemo funkcionalne besednih zvez. | ||
- | - Dejansko jedro samostalniške zveze naj bi bil določnik = determiner (določni in nedoločni členi, kvantifikatorji itd.) | + | - Dejansko jedro samostalniške zveze naj bi bil [[določilnik]] |
- | - Določilniki določajo tip samostalniške zveze, ali je določna ali nedoločna, kakšen je njen pomen, kakšne so njene skladenjske lastnosti itd. Poznamo tudi znotraj stavka jedro časovne zveze določa ali bo stavek nedoločniški polstavek ali stavek z izraženo časovno morfologijo oz. kakos mo ga mi poimenovali " | ||
- V angleščini, | - V angleščini, | ||
- | - | + | |
(5) //S sabo je prnesu (en= piskr in z'čnu kuhat, z (enim) drugim piskrom pa je neki mahal naokoli.// | (5) //S sabo je prnesu (en= piskr in z'čnu kuhat, z (enim) drugim piskrom pa je neki mahal naokoli.// | ||
(6) //(Eni) trije tipsoni so kr začeli utrujat. - *(uni) trije tipsoni ...// | (6) //(Eni) trije tipsoni so kr začeli utrujat. - *(uni) trije tipsoni ...// | ||
Vrstica 62: | Vrstica 58: | ||
- //nekaj mest z nekaj mesti// | - //nekaj mest z nekaj mesti// | ||
- | **Samostalniška zveza je dejansko določilniška zveza, zato bomo o njej govorili kot o DP (determiner phrase = določilniška zveza).** | + | Samostalniška zveza je dejansko določilniška zveza, zato bomo o njej govorili kot o DP (determiner phrase = določilniška zveza). |
+ | ==== Podstrani samostalniške zveze ==== | ||
[[Vrstni red elementov v samostalniški zvezi]] | [[Vrstni red elementov v samostalniški zvezi]] |
samostalniska_zveza.txt · Zadnja sprememba: 2018/01/15 09:36 uporabnika fmarusic