Primerjava izbranih različic

Prikazane so razlike med izbrano in trenutno različico strani.

--- podpicje [2021/01/14 14:07] – lvon
+++ podpicje [2021/01/21 16:02] (Trenutna) – lvon
@@ Vrstica 2: / Vrstica 2: @@
 Podpičje je levostično [[nekončna ločila|nekončno ločilo]] sestavljeno iz navpično postavljene [[vejica|vejice]] in [[pika|pike]] (;). Je podobno [[dvopicje|dvopičju]], ampak ni enako. Ločuje posamezne dele povedi krepkeje kot [[vejica|vejica]] in šibkeje kot [[pika|pika]]. Poznamo skladenjsko in neskladenjsko rabo.
-<WRAP round todo>moram določit kakšna barva se uporablja za kaj.
-</WRAP>
 ====Skladenjska raba====
@@ Vrstica 20: / Vrstica 19: @@
 </WRAP>
-. Ločuje samostojna [[stavek|stavka]] ali zvezi [[stavek|stavkov]] iste [[poved|povedi]]. Na primer:
+. Ločuje samostojna [[stavek|stavka]] ali zvezi stavkov iste [[poved|povedi]]. Na primer:
-<WRAP box twothirds round>// Dokler je človek mlad in krepak, je ves svet njegov: kamor položi trudno glavo, tam je doma; vse mu je prijazno, vse mu odpira
+<WRAP box twothirds round>Dokler je človek mlad in krepak, je ves svet njegov: kamor položi trudno glavo, tam je doma; vse mu je prijazno, vse mu odpira vrata in srce.</WRAP>
-vrata in srce.//</WRAP>
-. Ločuje sestavne dele [[priredje|priredij]] (protivnih, vzročnih ali sklepalnih). Na primer:<WRAP box twothirds round>// Ali bi sprejel tudi moj odgovor, ne vem; vem pa, da ga nisem utegnil napisati.//</WRAP>
+. Ločuje sestavne dele [[priredje|priredij]] (protivnih, vzročnih ali sklepalnih). Na primer:<WRAP box twothirds round>Ali bi sprejel tudi moj odgovor, ne vem; vem pa, da ga nisem utegnil napisati.</WRAP>
 <WRAP info>**Pomni**:
-V navadnih dvostavčnih [[priredje|priredjih]] namesto [[podpicje|podpičja]] pogosto pišemo [[vejica|vejico]], v daljših pa [[podpicje|podpičje]] zamenjamo s [[pika|piko]].</WRAP>
+V navadnih dvostavčnih [[priredje|priredjih]] namesto [[podpicje|podpičja]] pogosto pišemo [[vejica|vejico]], v daljših pa podpičje zamenjamo s [[pika|piko]].</WRAP>
-. Ločuje daljše [[priredje|priredne]] sestavine z vzporedno skladenjsko zgradbo; tudi s številkami,
+. Ločuje daljše priredne sestavine z vzporedno skladenjsko zgradbo; tudi s številkami,
-črkami ali [[pomisljaj|pomišljajem]] označene odstavčne naštevalne enote. Na primer:<WRAP box twothirds round>// Nenaglašeni i se v narečju rad izgubi:
+črkami ali [[pomisljaj|pomišljajem]] označene odstavčne naštevalne enote. Na primer:<WRAP box twothirds round>Nenaglašeni i se v narečju rad izgubi:\\
-a) v nedoločniku: delat, nosit;
+a) v nedoločniku: delat, nosit;\\
-b) v velelniku: nes, nos, pros;
+b) v velelniku: nes, nos, pros;\\
-c) v deležniku na -l (množina, moški spol): smo delal, prosil.//</WRAP>
+c) v deležniku na -l (množina, moški spol): smo delal, prosil.</WRAP>
-. Ločuje različne enorodne skupine naštevanega v istem [[stavek|stavku]]. Na primer: <WRAP box twothirds round>// Iz trgovine prinesi: jabolka, limone, hruške; kremo, zobno pasto, milo; krompir, zelje in fižol.//</WRAP>
+. Ločuje različne enorodne skupine naštevanega v istem stavku. Na primer: <WRAP box twothirds round> Iz trgovine prinesi: jabolka, limone, hruške; kremo, zobno pasto, milo; krompir, zelje in fižol.</WRAP>
-. Ločuje dele [[prorek|proreka]] v veliki povedi. Na primer: <WRAP box twothirds round>//Ako imenujemo klasike tiste pisatelje, v katerih se splošnočloveške misli in čuti razodevajo v lepi obliki; ki imajo veljavo za zmerom, ne samo za svoj čas; ki so vredni, da se stavijo za zgled prihodnjim: smemo po pravici
+. Ločuje dele [[prorek|proreka]] v veliki povedi. Na primer: <WRAP box twothirds round>Ako imenujemo klasike tiste pisatelje, v katerih se splošnočloveške misli in čuti razodevajo v lepi obliki; ki imajo veljavo za zmerom, ne samo za svoj čas; ki so vredni, da se stavijo za zgled prihodnjim: smemo po pravici
-Prešerna imenovati klasika.//</WRAP>
+Prešerna imenovati klasika.</WRAP>
 =====Raba v drugih jezikih====
-V grščini [[podpicje|podpičje]] označuje vprašanje. V francoski tipografiji se [[podpicje|podpičje]], loči od predhodnega znaka s kratkim nedeljivim presledkom. V računalniškem naboru znakov ga pogosto zamenja navadni presledek.
+V grščini podpičje označuje vprašanje. V francoski tipografiji se podpičje, loči od predhodnega znaka s kratkim nedeljivim presledkom. V računalniškem naboru znakov ga pogosto zamenja navadni presledek.
 ====Neskladenjska raba====
-==Raba v računalništvu==
+===Raba v računalništvu===
-V računalniškem programiranju se [[podpicje|podpičje]] pogosto rabi v imperativnih programskih jezikih za ločevanje ukazov. Takšna zgleda sta pascal in JavaScript. Zgleda vrstic, ki ločujeta ukaze (deklaracijo funkcije in funkcijo) v pascalu:
+V računalniškem programiranju se podpičje pogosto rabi v imperativnih programskih jezikih za ločevanje ukazov. Takšna zgleda sta pascal in JavaScript. Zgleda vrstic, ki ločujeta ukaze (deklaracijo funkcije in funkcijo) v pascalu:
 <WRAP box twothirds round>
 program PozdravljenSvet(output);
@@ Vrstica 56: / Vrstica 54: @@
 writeln('Pozdravljen svet!');
 </WRAP>
-V drugih proceduralnih jezikih [[podpicje|podpičje]] zaključuje ukaze - na primer Ada, C, Java, C++, Maple. Zgleda vrstic, ki zaključujeta ukaz (deklaracijo spremenljivke in funkcijo) v C-ju:
+V drugih proceduralnih jezikih podpičje zaključuje ukaze - na primer Ada, C, Java, C++, Maple. Zgleda vrstic, ki zaključujeta ukaz (deklaracijo spremenljivke in funkcijo) v C-ju:
 <WRAP box twothirds round>
@@ Vrstica 63: / Vrstica 61: @@
 puts("Pozdravljen svet!") ;
 </WRAP>
-Nekateri drugi jeziki, kot so nekateri zbirniki in narečja Lispa, lahko rabijo [[podpicje|podpičje]] tudi za označitev komentarjev.
+Nekateri drugi jeziki, kot so nekateri zbirniki in narečja Lispa, lahko rabijo podpičje tudi za označitev komentarjev.
-V računalniškem sistemu je [[podpicje|podpičje]] predstavljeno z desetiškima znakoma Unicode (;) in ASCII 59 ali šestnajstiško 0x003b
+V računalniškem sistemu je podpičje predstavljeno z desetiškima znakoma Unicode (;) in ASCII 59 ali šestnajstiško 0x003b
-==Raba v matematiki==
+===Raba v matematiki===
-V jeziku funkcij [[podpicje|podpičje]] v argumentu funkcije, ki stoji pred spremenljivko, označuje, da je dana funkcija funkcija te spremenljivke, ni pa nujno.
+V jeziku funkcij podpičje v argumentu funkcije, ki stoji pred spremenljivko, označuje, da je dana funkcija funkcija te spremenljivke, ni pa nujno.
-V diferencialni geometriji [[podpicje|podpičje]], ki stoji pred indeksom, označuje kovariantni odvod funkcije po koordinati, označeni s tem indeksom. Navadni parcialni odvod je v takšnem zapisu označen z [[vejica|vejico]].
+V diferencialni geometriji podpičje, ki stoji pred indeksom, označuje kovariantni odvod funkcije po koordinati, označeni s tem indeksom. Navadni parcialni odvod je v takšnem zapisu označen z [[vejica|vejico]].