Sodobna slovenska slovnica

Uporabniška orodja

Orodja spletišča

Sled:
vejica

Primerjava izbranih različic

Prikazane so razlike med izbrano in trenutno različico strani.

Poveži s tem pogledom primerjave.

Both sides previous revisionPrejšnja revizija
Naslednja revizija		Prejšnja revizija
vejica [2021/01/29 22:14] – cajankavejica [2021/01/31 08:51] (Trenutna) – fmarusic
Vrstica 1: Vrstica 1:
-=====Vejica===== 
- 
-[[vejica|Véjica]] ( , ) je enodelno [[locila|ločilo]], s katerim v glavnem med seboj ločujemo stavke iste [[poved|povedi]], priredne dele besednih zvez, [[pristavek|pristavke]], vrivke od ostalega besedila. Vejica ima v mnogih vrstah črk enako obliko kot opuščaj ( ’ ) ali enojni desni [[narekovaj|narekovaj]] ( ’ ), s tem da jo postavljamo na osnovni nivo besedila. Poznamo skladenjsko in neskladenjsko rabo.  
- 
-====Skladenjska raba==== 
 <WRAP round box right> <WRAP round box right>
 **Ločila:**\\ **Ločila:**\\
Vrstica 16: Vrstica 11:
 ""  [[narekovaj]]\\ ""  [[narekovaj]]\\
 </WRAP> </WRAP>
 +=====Vejica=====
  
 +[[vejica|Véjica]] ( , ) je enodelno [[locila|ločilo]], s katerim v glavnem med seboj ločujemo stavke iste [[poved|povedi]], priredne dele besednih zvez, [[pristavek|pristavke]], vrivke od ostalega besedila. Vejica ima v mnogih vrstah črk enako obliko kot opuščaj ( ’ ) ali enojni desni [[narekovaj|narekovaj]] ( ’ ), s tem da jo postavljamo na osnovni nivo besedila. Poznamo skladenjsko in neskladenjsko rabo. 
 +
 +====Skladenjska raba====
  
 Vejico (,) pišemo: Vejico (,) pišemo:
   * med enakovrednimi deli proste ali zložene povedi;   * med enakovrednimi deli proste ali zložene povedi;
-  * med nadrednim in odvisnim [[stavek|stavkom]] (tudi ko gre za primerjalni odvisnik s kot, kakor ipd.); +  * med nadrednim in odvisnim [[stavek|stavkom]] (tudi ko gre za primerjalni odvisnik s kot, kakor ipd.; 
-  * med [[polstavek|polstavkom]] in preostalim besedilom povedi;  +  * med [[polstavek|polstavkom]] in drugim delom povedi; 
-  * med izpostavljenim stavčnim členom ali [[dostavek|dostavkom]] in preostalim besedilom [[poved|povedi]];  +  * med [[izpostavek|izpostavkom]] ali [[dostavek|dostavkom]] in preostalim delom povedi;   
-  * med izrazi in stavki, ki niso stavčni členi ali deli priredja oz. podredja.+  * med [[pastavek|pastavki]] in drugim besedilom.
  
-====Med skladenjsko enakovrednimi deli proste ali zložene povedi====+====Med enakovrednimi deli proste ali zložene povedi====
  
 ===Nestavčni enakovredni deli=== ===Nestavčni enakovredni deli===
Vrstica 34: Vrstica 33:
 Ona je močna, bistra, pametna ženska.\\ Ona je močna, bistra, pametna ženska.\\
  
-Slovenci so se izseljevali deloma v Nemčijo, deloma v Francijo, deloma v Ameriko\\+Slovenci so se izseljevali deloma v Nemčijo, deloma v Francijo, deloma v Ameriko.\\
  
 Psiček laja hov, hov, hov.</WRAP> Psiček laja hov, hov, hov.</WRAP>
Vrstica 43: Vrstica 42:
 Ne le ti, tudi tvoja sestra naj pride na kosilo.\\ Ne le ti, tudi tvoja sestra naj pride na kosilo.\\
  
-Bil je talentiran, celo genialen učenec </WRAP>+Bil je talentiran, celo genialen učenec. </WRAP>
  
 3. Ločni: 3. Ločni:
Vrstica 248: Vrstica 247:
 ====Med nadrednim in odvisnim stavkom==== ====Med nadrednim in odvisnim stavkom====
  
-Ta vejica se postavi ne glede na to, ali je nadredni stavek pred odvisnim, za njim ali pa +Ta vejica se postavi ne glede na to, ali je [[nadredni stavek|nadredni stavek]] stavek pred [[odvisni stavek|odvisnim]], za njim ali pa ga obdaja: 
-ga obdaja: +
 <WRAP box twothirds round>Jan se je veselil, da bo končno spoznal novo sosedo.\\ <WRAP box twothirds round>Jan se je veselil, da bo končno spoznal novo sosedo.\\
 Če bo slabo vreme, bo pohod odpadel.\\ Če bo slabo vreme, bo pohod odpadel.\\
Vrstica 257: Vrstica 255:
 <WRAP box twothirds round>Volk ima ostrejše kremplje, kot jih ima pes.</WRAP> <WRAP box twothirds round>Volk ima ostrejše kremplje, kot jih ima pes.</WRAP>
    
-Vejico pišemo tudi, kadar je povedek (ali vsaj osebna glagolska oblika) kakšnega stavka izpuščen: +Prav tako jo uporabimo, kadar je [[povedek|povedek]] (ali vsaj osebna glagolska oblika) kakšnega [[stavek|stavka]] izpuščen: 
 <WRAP box twothirds round>Pomeniva se prijateljsko, če ne, takoj odidem.\\ <WRAP box twothirds round>Pomeniva se prijateljsko, če ne, takoj odidem.\\
 (Pomeniva se prijateljsko, če se ne bova, takoj odidem.)</WRAP> (Pomeniva se prijateljsko, če se ne bova, takoj odidem.)</WRAP>
  
 <WRAP alert twothirds round>**Pomni**\\ <WRAP alert twothirds round>**Pomni**\\
-Pred členkom //da// vejice ne pišemo: +Pred [[členek|členkom]] //da// vejice ne pišemo: 
 <WRAP box round>On da bo kandidiral za predsednika?\\ <WRAP box round>On da bo kandidiral za predsednika?\\
 Ti da tega ne veš?</WRAP> Ti da tega ne veš?</WRAP>
Vrstica 269: Vrstica 267:
 <WRAP info>**Posebnosti** <WRAP info>**Posebnosti**
  
-- Kadar sta skupaj dve podredni vezniški besedi, med njima ni vejice: +- Kadar sta skupaj dve [[podredje|podredni]] vezniški besedi, med njima ni vejice: 
 <WRAP box round>Le povej mu, da če ne bo poslušal, ne bo več v naši ekipi.\\  <WRAP box round>Le povej mu, da če ne bo poslušal, ne bo več v naši ekipi.\\ 
 Mislim, da kdor ni zaljubljen, ne more biti umetnik.</WRAP> Mislim, da kdor ni zaljubljen, ne more biti umetnik.</WRAP>
  
-Tako kopičenje veznikov ni priporočljivo. V starejših besedilih se je tu vejica pogosto pisala: +Tako kopičenje [[veznik|veznikov]] ni priporočljivo. V starejših besedilih se je tu vejica pogosto pisala: 
 <WRAP box round>Žive naj vsi narodi, ki hrepene dočakat dan, da, koder sonce hodi, prepir iz sveta bo pregnan.</WRAP> <WRAP box round>Žive naj vsi narodi, ki hrepene dočakat dan, da, koder sonce hodi, prepir iz sveta bo pregnan.</WRAP>
  
-- Kadar sta skupaj priredni in podredni veznik pred vmesnim odvisnikom, pišemo vejico samo pred prvim veznikom: +- Kadar sta skupaj [[priredje|priredni]] in podredni veznik pred vmesnim odvisnikom, pišemo vejico samo pred prvim veznikom: 
 <WRAP box round>Namestil je mrežo, in ko je spet prišla nevihta, je bil njegov pridelek rešen.\\ <WRAP box round>Namestil je mrežo, in ko je spet prišla nevihta, je bil njegov pridelek rešen.\\
 Prebral sem knjigo, in če bo le mogoče, si ogledam še film.  Prebral sem knjigo, in če bo le mogoče, si ogledam še film. 
Vrstica 288: Vrstica 286:
 Medtem ko sta spala, so oropali njun dom.</WRAP>   Medtem ko sta spala, so oropali njun dom.</WRAP>  
  
-Taki vezniški izrazi so še:\\ +Taki vezniški izrazi so še: 
-//tako da, toliko da, potem ko, vtem ko, še ko, brž ko, šele ko, s tem da, posebno ko, zlasti če …//+<WRAP box round>tako da, toliko da, potem ko, vtem ko, še ko, brž ko, šele ko, s tem da, posebno ko, zlasti če …</WRAP>
  
 V nekaterih primerih lahko izrazimo razmerje med nadrednim in odvisnim stavkom tako, da prvi del prvotno večbesednega veznika prenesemo v nadredni stavek, za njim pa seveda pišemo vejico:  V nekaterih primerih lahko izrazimo razmerje med nadrednim in odvisnim stavkom tako, da prvi del prvotno večbesednega veznika prenesemo v nadredni stavek, za njim pa seveda pišemo vejico: 
Vrstica 295: Vrstica 293:
 Vznemirjen je bil tako, da se je ves tresel.</WRAP> Vznemirjen je bil tako, da se je ves tresel.</WRAP>
  
-- Pred primerjalnimi kakor, kot, ko in stopnjevalnim tako – kakor vejice ne pišemo, če veznik ne uvaja odvisnika z osebno glagolsko obliko: +- Pred primerjalnimi //kakor, kot, ko// in stopnjevalnim //tako – kakor// vejice ne pišemo, če veznik ne uvaja odvisnika z osebno [[glagolska oblika|glagolsko obliko]]: 
 <WRAP box round>Znanstveniki trdijo, da ima rdeče vino na telo prav tako blagodejen učinek kot telovadba.\\ <WRAP box round>Znanstveniki trdijo, da ima rdeče vino na telo prav tako blagodejen učinek kot telovadba.\\
 Že v mladosti je postavil tako evropski kakor svetovni rekord.</WRAP> Že v mladosti je postavil tako evropski kakor svetovni rekord.</WRAP>
Vrstica 308: Vrstica 306:
 Večkrat je to mogoče pisati tudi brez vejice. Večkrat je to mogoče pisati tudi brez vejice.
  
-- Vejico pišemo tudi med izrazi, nastalimi iz stavkov, ki na začetku povedi ali pred kakšnim notranjim stavkom izražajo razmerje govorečega do vsebine povedanega: +- Vejico pišemo tudi med izrazi, nastalimi iz stavkov, ki na začetku [[poved|povedi]] ali pred kakšnim notranjim stavkom izražajo razmerje govorečega do vsebine povedanega: 
 <WRAP box round>Skratka, ljudje so navdušeno sprejeli njegovo novo pesem.\\  <WRAP box round>Skratka, ljudje so navdušeno sprejeli njegovo novo pesem.\\ 
 Prodaja je presegla pričakovanja, skratka, vsi so bili zadovoljni.\\ Prodaja je presegla pričakovanja, skratka, vsi so bili zadovoljni.\\
Vrstica 314: Vrstica 312:
 </WRAP> </WRAP>
  
-====Med polstavkom in drugim delom povedi====+====Med polstavkom in preostalim besedilom povedi====
  
-Kadar je jedro polstavka deležje, deležnik, pridevnik, samostalnik:+Kadar je jedro [[polstavek|polstavka]] [[deležje|deležje]], [[deležnik|deležnik]], [[pridevnik|pridevnik]], [[samostalnik|samostalnik]]:
 <WRAP box twothirds round>Želeč jim vso srečo, so se poslovili.\\ <WRAP box twothirds round>Želeč jim vso srečo, so se poslovili.\\
 Izročil ji je kozarec vina, rekoč: "Iz našega vinograda."\\  Izročil ji je kozarec vina, rekoč: "Iz našega vinograda."\\ 
Vrstica 325: Vrstica 323:
 <WRAP box twothirds round>Iz njegove kesanja polne knjige so se bralci marsikaj naučili.</WRAP> <WRAP box twothirds round>Iz njegove kesanja polne knjige so se bralci marsikaj naučili.</WRAP>
  
-Z vejico ne ločimo samostalniških zvez, nastalih iz odvisnika: +Prav tako ne ločimo z vejico samostalniških zvez, nastalih iz odvisnika: 
 <WRAP box twothirds round>Ob slovesni podelitvi olimpijskih medalj je govoril tudi najstarejši olimpionik.\\ <WRAP box twothirds round>Ob slovesni podelitvi olimpijskih medalj je govoril tudi najstarejši olimpionik.\\
 (Ko so slovesno podelili olimpijske medalje, je govoril tudi najstarejši olimpionik.)</WRAP> (Ko so slovesno podelili olimpijske medalje, je govoril tudi najstarejši olimpionik.)</WRAP>
  
-Posebnosti+<WRAP info>**Posebnosti**
  
 - Kadar je deležje golo, brez dopolnila, ob njem vejico pišemo, če ga razumemo kot polstavek, drugače pa ne:  - Kadar je deležje golo, brez dopolnila, ob njem vejico pišemo, če ga razumemo kot polstavek, drugače pa ne: 
-Tresoč se, je bančni uslužbenec roparju izročil denar. /ali/ Tresoč se je bančni uslužbenec roparju izročil denar.+<WRAP box round>Tresoč se, je bančni uslužbenec roparju izročil denar.\\ 
 +ali\\ 
 +Tresoč se je bančni uslužbenec roparju izročil denar.</WRAP>
  
-- Deležij po nastanku ne ločimo z vejico od drugega besedila, kadar so prislovi:  +- Deležij po nastanku ne ločimo z vejico od drugega besedila, kadar so [[prislov|prislovi]]:  
-Molče se je zazrl v njene oči. +<WRAP box round>Molče se je zazrl v njene oči.\\ 
-Opotekaje se je šel proti izhodu avtobusa. +Opotekaje se je šel proti izhodu avtobusa.</WRAP>
  
 Prim. prislov iz deležnika:  Prim. prislov iz deležnika: 
-Boječe se je učenka približevala tabli.+<WRAP box round>Boječe se je učenka približevala tabli.</WRAP>
  
-- Deležniških in pridevniških polstavkov ne ločimo z vejico od preostalega besedila, če so navadni, tj. levi prilastki:  +- Deležniških in pridevniških polstavkov ne ločimo z vejico od preostalega besedila, če so navadni, tj. levi [[prilastek|prilastki]]:  
-Po sreči hrepeneče srce je nemirno. +<WRAP box round>Po sreči hrepeneče srce je nemirno.</WRAP>  
 +</WRAP>
  
 Kadar nedoločniški polstavek lahko razvijemo v osebno glagolsko obliko, ga lahko ločimo z vejico ali pa ga pišemo brez nje:  Kadar nedoločniški polstavek lahko razvijemo v osebno glagolsko obliko, ga lahko ločimo z vejico ali pa ga pišemo brez nje: 
-Imel je željo, postati zdravnik. (Imel je željo, da bi postal zdravnik.)  +<WRAP box twothirds round>Imel je željo, postati zdravnik.\\ 
-Njegova želja je, postati zdravnik. / Njegova želja je postati zdravnik.  +(Imel je željo, da bi postal zdravnik.)\\  
- +Njegova želja je, postati zdravnik.\\ 
-Prim. še Moja dolžnost je, govoriti resnico. (Moja dolžnost je, da govorim resnico.) +Njegova želja je postati zdravnik.\\ 
 +Moja dolžnost je, govoriti resnico.\\ 
 +(Moja dolžnost je, da govorim resnico.)</WRAP>
  
 Če pa se nedoločniški polstavek rabi kot povedkovo določilo ali povedkov prilastek, se od sobesedila ne sme ločiti z vejico:  Če pa se nedoločniški polstavek rabi kot povedkovo določilo ali povedkov prilastek, se od sobesedila ne sme ločiti z vejico: 
-Ni prav soditi kar tako. +<WRAP box twothirds round>Ni prav soditi kar tako.\\ 
-Treba je redno trenirati. +Treba je redno trenirati.\\ 
-Začelo je močno snežiti. +Začelo je močno snežiti.</WRAP> 
  
 ====Med izpostavkom ali dostavkom in preostalim delom povedi==== ====Med izpostavkom ali dostavkom in preostalim delom povedi====
  
-1. Izpostavek: +1. [[izpostavek|Izpostavek]]: 
-Policija ga je, goljufa premetenega, le ujela. +<WRAP box twothirds round>Policija ga je, goljufa premetenega, le ujela.\\ 
-Sin, ta ti bo šele dal vetra! +Sin, ta ti bo šele dal vetra!\\ 
-Bogato se poročiti, to je njena želja.+Bogato se poročiti, to je njena želja.</WRAP>
  
-2. Dostavek:  +2. [[dostavek|Dostavek]]:  
-Kupi tudi rogljiček, čokoladnega.  +<WRAP box twothirds round>Kupi tudi rogljiček, čokoladnega.\\ 
-Pogledal jo je v oči, zbegano in preplašeno. +Pogledal jo je v oči, zbegano in preplašeno.\\ 
-Veronika je prišla domov, sama, in celo kmalu.+Veronika je prišla domov, sama, in celo kmalu.</WRAP>
  
 ====Med pastavki in drugim besedilom==== ====Med pastavki in drugim besedilom====
  
-1. Zvalniki in ogovori:  +1. [[zvalnik|Zvalniki]] in ogovori:  
-Ti neroda ti, ti boš meni solil pamet. +<WRAP box twothirds round>Ti neroda ti, ti boš meni solil pamet.\\ 
-Gospa, kar po domače +Gospa, kar po domače.\\ 
-Odloči se že, mevža mevžasta!+Odloči se že, mevža mevžasta!</WRAP>
  
-2. Samostojno rabljeni medmeti in medmetne zveze:  +2. Samostojno rabljeni [[medmet|medmeti]] in medmetne zveze:  
-Joj, kako se je osramotil!  +<WRAP box twothirds round>Joj, kako se je osramotil!\\  
-Lej lej, kdo je tukaj.  +Lej lej, kdo je tukaj.\\ 
-Za vraga, kaj pa govorite!  +Za vraga, kaj pa govorite!\\ 
-O, Julija, kam pa ti? +O, Julija, kam pa ti?</WRAP>
  
-Pomni+<WRAP alert twothirds round>**Pomni**
  
-- Medmeti (ali medmetne zveze) niso rabljeni samostojno, tj. kot stavki, v primerih, ko so stavčni členi:  +- Medmeti (ali medmetne zveze) niso rabljeni samostojno, tj. kot stavki, v primerih, ko so [[stavčni člen|stavčni členi]]:  
-Pes reče hov.  +<WRAP box round>Pes reče hov.\\ 
-V šotoru se je slišalo škrab škrab škrab. +V šotoru se je slišalo škrab škrab škrab.\\ 
-Miška pa smuk za kavč.+Miška pa smuk za kavč.</WRAP>
  
 - Medmet se od zvalnika ne loči z vejico, kadar v govoru ni ločen od njega s premorom:  - Medmet se od zvalnika ne loči z vejico, kadar v govoru ni ločen od njega s premorom: 
-O mati, o domovina!+<WRAP box round>O mati, o domovina!</WRAP> 
 +</WRAP>
  
-3. Samostojni členki:  +3. Samostojni [[členek|členki]]:  
-Da, prišel bo tudi on.  +<WRAP box twothirds round>Da, prišel bo tudi on.\\  
-Ne, to ni golo naključje. +Ne, to ni golo naključje.\\ 
-Vsekakor, do jutri bo delo opravljeno. +Vsekakor, do jutri bo delo opravljeno.\\ 
-Spet sta se pobotala, kajpak. +Spet sta se pobotala, kajpak.</WRAP>
  
-Pomni+<WRAP alert twothirds round>**Pomni**
  
 - Pisanje ali opuščanje vejice pri nekaterih členkih je odvisno od stilnega poudarka takih izrazov: - Pisanje ali opuščanje vejice pri nekaterih členkih je odvisno od stilnega poudarka takih izrazov:
-Tega seveda ne tajim. +<WRAP box round>Tega seveda ne tajim.\\ 
-Take stvari se, seveda, ne povedo na glas.+Take stvari se, seveda, ne povedo na glas.</WRAP>
  
-- Zlasti če je poved zapletena in je v njej že več vejic, vrinjeni stavek ali več stavkov od drugega dela povedi rajši ločimo s pomišljajem:  +- Zlasti če je poved zapletena in je v njej že več vejic, [[vrinjeni stavek|vrinjeni stavek]] ali več stavkov od drugega dela povedi rajši ločimo s [[pomišljaj|pomišljajem]]:  
-Komaj je zatisnil oči – človek bi mislil, da je minila le minuta – se je zbudil in nadaljeval pogovor.+<WRAP box round>Komaj je zatisnil oči – človek bi mislil, da je minila le minuta – se je zbudil in nadaljeval pogovor.</WRAP> 
 +</WRAP>
  
-====Neskladenjska raba vejice====+====Neskladenjska raba====
  
 1. Pri pisanju imen in večbesednih poimenovanj, ko jih iz tehničnih, bibliografskih in podobnih razlogov pišemo za priimkom, npr. v seznamih ali stvarnih kazalih; s tako vejico nakazujemo, da smo spremenili pravilno zaporedje sestavin (npr. za abecedni seznam): 1. Pri pisanju imen in večbesednih poimenovanj, ko jih iz tehničnih, bibliografskih in podobnih razlogov pišemo za priimkom, npr. v seznamih ali stvarnih kazalih; s tako vejico nakazujemo, da smo spremenili pravilno zaporedje sestavin (npr. za abecedni seznam):
-Kos, Janko +<WRAP box twothirds round>Kos, Janko\\ 
-Drnovšek, Janez  +Drnovšek, Janez\\ 
-sir, bohinjski +sir, bohinjski\\ 
-kruh, pirin+kruh, pirin</WRAP>
  
 2. Kot znamenje za mejo med celim številom in decimalkami:  2. Kot znamenje za mejo med celim številom in decimalkami: 
-1,50  +<WRAP box twothirds round>1,50\\ 
-1,572+1,572</WRAP>
  
 3. Včasih namesto presledka za označevanje milijonic (če so v istem zapisu tisočice zaznamovane s piko):  3. Včasih namesto presledka za označevanje milijonic (če so v istem zapisu tisočice zaznamovane s piko): 
-27,500.000 € +<WRAP box twothirds round>27,500.000 €</WRAP>
- +
  
    
vejica.1611954886.txt.gz · Zadnja sprememba: 2021/01/29 22:14 uporabnika cajanka