Primerjava izbranih različic

Prikazane so razlike med izbrano in trenutno različico strani.

--- vrstni_red_elementov_v_samostalniski_zvezi [2017/11/06 08:56] – ustvarjena fmarusic
+++ vrstni_red_elementov_v_samostalniski_zvezi [2017/11/20 09:59] (Trenutna) – fmarusic
@@ Vrstica 1: / Vrstica 1: @@
-Ko pogledamo notranjo zgradbo samostalniške zveze (oz. določilniške zveze), vidimo, da imajo notranji deli DP-ja stalen besedni red (prim. toporišič 2001):
+Ko pogledamo notranjo zgradbo [[samostalniška zveza|samostalniške zveze]] (oz. določilniške zveze = DP), vidimo, da imajo notranji deli DP-ja stalen besedni red (prim. [[Literatura|Toporišič 2000]]):
-- Če začnemo pri vrhu vidimo, da je določilnik nujno prva sestavina samostalniške zveze, (7-8). Sledi mu kazalni zaimek, njemu pa števnik, ki načeloma ne more biti levo od kazalnega zaimka (oz. se zdi, da je kazalni zaimek, v tem primeru kot nekakšen pridevnik). Nedovoljen vrstni red je tudi pridevnik > števnik (11-12).
+- Če začnemo pri vrhu vidimo, da je določilnik nujno prva sestavina samostalniške zveze, (1). Sledi mu [[kazalni zaimek]], njemu pa [[števnik]], ki načeloma ne more biti levo od kazalnega zaimka (oz. se zdi, da je kazalni zaimek, v tem primeru kot nekakšen [[pridevnik]]), (2). Nedovoljen vrstni red je tudi pridevnik > števnik (3).
-  * določilnik → kazalni zaimek, števnik
+<box 100%>(1)  **določilnik → kazalni zaimek, števnik**
-  (7) //vsi tisti tam//           vs.     *tisti vsi tam
+  - ok: //vsi tisti tam//
-  (8)  ena tri mesta              vs.     *tri ena mesta
+  -- *//tisti vsi tam//
-  ampak://nekaj tistih jabolk//   vs.    //tistih nekaj jabolk//
+  - ok: //ena tri mesta//
+  -- *//tri ena mesta//
-   * kazalni zaimek → števnik   in       števnik - kazalni zaimek
+  - ampak: //nekaj tistih jabolk//   in    //tistih nekaj jabolk//
-   (9) //tistih pet jabolk//      vs.    ?//pet tistih jabolk//
+</box>
-   (10) //te tri knjige//         vs.    ? //tri te knjige//
-                                         ? //deset teh knjig//
-                                          //*sto eno to knjigo (bi kupil)//
-  * števnik → pridevnik
-   (11) //tri rumene rožice//     vs.      //*rumene tri rožice//
-   (12)//pet pijanih pobov //     vs.      //*pijanih pet pobov//
-Pri tranzitivnosti lahko sklepamo, da bodo nedovoljeni tudi vrstni redi, kjer bo pridevnik pred kazalnim zaimkom ali pred določnikom. To napoved potrdijo podatki:
-  * določilnik → pridevnik
+<box 100%>(2)  **kazalni zaimek → števnik  in števnik → kazalni zaimek**
-   (13) //vse rdeče srajce//      vs.      //*rdeče vse srajce//
+   - ok: //tistih pet jabolk//
-   (14) //eni rdeči bicikli//     vs.      //*rdeči eni bicikli//
+   -- ?//pet tistih jabolk//
+   - ok: //te tri knjige//
-   * kazalni zaimek → pridevnik
+   -- ?//tri te knjige//
-   (15) tiste strgane hlače       vs.      //*strgane tiste hlače//
+   -- ?//deset teh knjig//
+   -- *//sto eno to knjigo (bi kupil.)//
+</box>
+<box 100%>(3)  **števnik → pridevnik**
+   - ok: //tri rumene rožice//
+   -- *//rumene tri rožice//
+   - ok: //pet pijanih pobov //
+   -- *//pijanih pet pobov//
+</box>
+Po tranzitivnosti lahko sklepamo, da bodo nedovoljeni tudi vrstni redi, kjer bo pridevnik pred kazalnim zaimkom ali pred določilnikom. To napoved potrdijo podatki:
+<box 100%>(4)  **določilnik → pridevnik**
+   - ok: //vse rdeče srajce//
+   -- //*rdeče vse srajce//
+   - ok: //eni rdeči bicikli//
+   -- //*rdeči eni bicikli//
+</box>
+<box 100%>(5) **kazalni zaimek → pridevnik**
+   - //tiste strgane hlače//       vs.      //*strgane tiste hlače//
+</box>
 Dobili smo vrstni red: določilnik → kazalni zaimek → števnik → pridevnik → samostalnik
-   (16) //vse tiste tri zelene hiše//
+<box 100%>(6) **določilnik → kazalni zaimek → števnik → pridevnik → samostalnik**
-   (17) //*tri vse tiste zelene hiše//
+  - //vse tiste tri zelene hiše//
-   (18) //*tri tiste zelene vse hiše//
+  - //*tri vse tiste zelene hiše//
-   (19) //*zelene tri tiste vse hiše//
+  - //*tri tiste zelene vse hiše//
-   (20) //*zelene tiste tri vse hiše//
+  - //*zelene tri tiste vse hiše//
-   (21) //*tiste zelene tri vse hiše//
+  - //*zelene tiste tri vse hiše//
-   (22) //*tiste vse tri zelene hiše//    (ta primer bi lahko še bil sprejemljiv)
+  - //*tiste zelene tri vse hiše//
-   (23) //*tiste tri vse zelene hiše//    (ok, vendar je tu //zelene// pridevniška beseda)
+  - //*tiste vse tri zelene hiše//    (ta primer bi lahko še bil sprejemljiv)
+  - //*tiste tri vse zelene hiše//    (ok, vendar je tu //zelene// pridevniška beseda)
+</box>
 Ugotovljeni vrstni red ni značilen le za slovenščino, temveč je univerzalen. Opisal ga je že Greenberg leta 1963. Greenberg je pregledoval slovnice in ugotavljal skupne lastnosti jezikov in na podlagi tega predlagal številne univerzalije.
-Greenberg (1963) - univerzalna številka 20
+<box 100%>[[Literatura|Greenberg (1963)]] - univerzalija št. 20
-. levo od samostalnika (kot levi prilastki) je vrstni red kazalnega zaimka, števnika in pridevnika vedno
-      DEM > NUM > A = Kazalni zaimek > Števnik  > Pridevnik.
+   - levo od samostalnika (kot levi prilastki) je vrstni red kazalnega zaimka, števnika in pridevnika vedno: DEM > NUM > A = Kazalni zaimek > Števnik  > Pridevnik.
-. desno od samostalnika (kot desni prilastek) je vrstni red istih elementov enak kot levo od samostalnika ravno
+   - desno od samostalnika (kot desni prilastek) je vrstni red istih elementov enak kot levo od samostalnika ravno obraten.
-      obraten.
+</box>
-Cinque (2005) predela omenjeno generalizacijo, poišče jezike, ki ustrezajo posamičnim vrstnim redom ter morebitne izjeme zavrže.
+[[Literatura|Cinque (2005)]] predela omenjeno generalizacijo, poišče jezike, ki ustrezajo posamičnim vrstnim redom ter morebitne izjeme zavrže.
    a. ✔ Dem  Num    A     N  (ogromno jezikov)