===== Klicaj =====

Klicaj je [[končna ločila|končno ločilo]], ki zaznamuje tonski potek [[poved|povedi]] in označuje zapoved, željo, prošnjo ipd. s čustveno prizadetostjo. Pišemo ga brez [[presledek|presledka]] levostično.
Poznamo skladenjsko in neskladenjsko rabo klicaja. 

==== Skladenjska raba ====

<WRAP round box right>
**Ločila:**\\
.  [[pika]]\\
,  [[vejica]]\\
!  [[klicaj]]\\
?  [[vprašaj]]\\
:  [[dvopičje]]\\
;  [[podpičje]]\\
- [[vezaj]]\\
--  [[pomišljaj]]\\
""  [[narekovaj]]\\
</WRAP>

1. Na koncu čustveno obarvanih povedi (tudi [[medmet|medmetnih]], [[zvalnik|zvalniških]], sploh [[neglagolska poved|neglagolskih]]): 
<WRAP box twothirds round>Gooool!\\
Au, boli!\\
Sedi, Luka!\\
Uauuu, kako lep razgled!\\
Gospe in gospodje!
</WRAP>

<WRAP info>**Posebnosti**

- V [[želelna poved|želelnih]] in [[velelna poved|velelnih povedih]], ki niso čustveno poudarjene, klicaja ne pišemo: 
<WRAP box round>Prosim, zapri okno.</WRAP>

- Na koncu [[podredje|podredja]] se piše klicaj le, če ga zahteva [[glavni stavek|glavni stavek]]: <WRAP box round>Sporoči mu, naj me pokliče!</WRAP> v nasprotju s: <WRAP box round>Profesor je rekel, da takoj oddaj test.</WRAP>

- Končno ločilo [[citirana poved|citirane povedi]] izpuščamo, če bi moralo stati pred končnim klicajem [[vzklična poved|vzklične povedi]]: <WRAP box round>Nehaj že s tem svojim Tega se ne da narediti(!)!</WRAP> Če je citirana poved med [[narekovaj|narekovaji]], svoj klicaj ali [[vprašaj|vprašaj]] lahko ohrani: 
<WRAP box round>Nehaj že s tem svojim "Tega se ne da narediti!"!</WRAP>
Če je citirana poved za [[dvopičje|dvopičjem]], ohranja svoje ločilo, zamenja pa se ločilo [[napovedni stavek|napovednega stavka]]: 
<WRAP box round>Nehaj že s tem svojim: Tega se ne da narediti.</WRAP>

- Na koncu [[priredje|priredja]] ali proste zveze [[stavek|stavkov]] pišemo klicaj le, če ga zahteva tudi zadnji stavek oz. neodvisni del: <WRAP box round>Kapitalistične lovke maksimirajo profit, izkoriščajo delovno silo in večajo razredno razslojenost – uprimo se jim!</WRAP>
</WRAP>

2. Na koncu čustveno obarvanih [[vrinjeni stavek|vrinjenih stavkov]]: <WRAP box twothirds round>Voznik je izgubil nadzor nad vozilom in – grozno je bilo videti! – zletel s ceste.</WRAP> 

<WRAP alert twothirds round>**Pozor**\\ 
Nekoč se je pisal klicaj tudi za zvalniki:
<WRAP box round>O, Vrba! srečna draga vas domača ...</WRAP>
Danes se rabi praviloma [[vejica|vejica]].</WRAP>

3. Za nagovorom v pismih, vendar se v zadnjem času pogosteje rabi vejica: <WRAP box twothirds round>Draga Tanja!\\ Pošiljam ti vabilo ...</WRAP>

4. Na koncu vzkličnega [[dobesedni navedek|dobesednega navedka]] pred [[spremni stavek|spremnim stavkom]] [[premi govor|premega govora]]: <WRAP box twothirds round>»Matic, bodi tiho!« je prosil oče.</WRAP>

5. Na koncu čustveno poudarjenih vzkličnih [[vprašalna poved|vprašalnih povedi]] se lahko skupaj pišeta vprašaj in klicaj: <WRAP box twothirds round>Kaj, tudi ti si se okužil?!</WRAP>

6. Pri stopnjevani vzkličnosti se lahko rabita dva ali več klicajev: <WRAP box twothirds round>To je pa že preveč!!</WRAP>

==== Neskladenjska raba ====

Neskladenjsko se klicaj piše sredi besedila v [[oklepaj|oklepaju]] ali pa na robu besedila in izraža opozorilo: <WRAP box twothirds round>Drevo je pognalo pepke (!) in dišalo je po pomladi (mišljeno popke).\\
Pesem ima akrostih (!).</WRAP>

V takih primerih je klicaj obojestransko [[stična ločila|stično ločilo]].

==== Uporaba v drugih jezikih ====

V španščini se pri vzkličnih povedih uporabljata dva klicaja. Na glavo obrnjen klicaj na začetku in običajen klicaj na koncu povedi: <WRAP box twothirds round>¡Estás loco!</WRAP>

==== Uporaba na drugih področjih ====

=== V fonetiki ===
- V mednarodni [[fonetika|fonetski]] abecedi in khoisanskih jezikih se klicaj uporablja kot črka za označevanje »postalveolarnega« klika (ta glas ustvarimo z jezikom v zadnjem delu dlesni; v zulujskem pravopisu je označen s q).[(wiki_en_klicaj)]

- Klicaj se včasih uporablja tudi kot fonetični simbol za označevanje izpuščenega [[soglasnik|soglasnika]], čeprav to večkrat označimo z [[apostrof|apostrofom]] ali nadpisanim znakom glutalnega zapornika. 

=== V lastnih imenih ===
Klicaj se pojavlja v [[lastna imena|lastnih imenih]] blagovnih znamk, odrskih in televizijskih del (npr. komedijah, muzikalih): <WRAP box twothirds round>Yum!\\
Yahoo!\\
Mamma Mia!</WRAP>
Redko tudi v [[zemljepisna lastna imena|zemljepisnih lastnih imenih]]: <WRAP box twothirds round>angleško mesto Westward Hi!\\
kanadsko mesto v Quebecku Saint-Louis-du-Ha! Ha!</WRAP>

=== Pri opozorilnih znakih ===
Opozorilni znaki, ki označujejo nevarnost, so pogosto opremljeni s klicajem: <WRAP box twothirds round>klicaj v trikotniku</WRAP> 

=== V matematiki ===
Znak '!' je oznaka za funkcijo fakulteta //n//! – zmnožek vseh naravnih števil med 1 in //n//: <WRAP box twothirds round>4! = 4 · 3 · 2 · 1 = 24</WRAP>
Dva znaka '!!' označujeta dvojno fakulteto //n//!! – zmnožek vseh naravnih števil enake sodnosti do //n//: <WRAP box twothirds round>8!! = 2 · 4 · 6 · 8 = 384\\
9!! = 1 · 3 · 5 · 7 · 9 = 945</WRAP>

=== V računalništvu===
- V ASCII je koda znaka za klicaj 33, v Unicode pa U+0021.[(wiki_klicaj)]

- Nekateri programski jeziki uporabljajo znak '!' kot enočleni operator za logično negacijo. Na primer v jeziku C !A pomeni ne A.

- V programskem jeziku R, //!=// pomeni 'ni enako'.

=== V šahu ===
V šahovski notaciji se en klicaj //'!'// uporablja za dobro, dva //'!!'// pa za odlično potezo. 


[(wiki_klicaj>>
note-text : Wikipedijski članek o klicaju
url       : https://sl.wikipedia.org/wiki/Klicaj
)]

[(wiki_en_klicaj>>
note-text : Članek o klicaju na angleški Wikipedijki
url       : https://en.wikipedia.org/wiki/Exclamation_mark
)]