===== Pika =====

Pika (.) je enodelno [[ločila|ločilo]] na koncu pripovednega [[stavek|stavka]] oziroma [[poved|povedi]].

<WRAP round box right>
**Ločila:**\\
.  [[pika]]\\
,  [[vejica]]\\
!  [[klicaj]]\\
?  [[vprašaj]]\\
:  [[dvopičje]]\\
;  [[podpičje]]\\
- [[vezaj]]\\
--  [[pomišljaj]]\\
""  [[narekovaj]]\\
</WRAP>



==== Skladenjska raba ====

Piko zapisujemo na koncu:

1. [[enostavčna poved|Enostavčne]] [[pripovedna poved|pripovedne povedi]]: <WRAP box twothirds round>Odraščal je v skromnih razmerah.</WRAP> 

2. [[večstavčna poved|Večstavčne povedi]]:

[[podredje|Podredja]], če je [[glavni stavek|glavni stavek]] pripovedni: <WRAP box twothirds round>Raziskovalci so obtičali v svojih bazah, ker se je nevihta nevarno razbesnela.</WRAP>

[[priredje|Priredja]], če je zadnji [[neodvisni stavek|neodvisni stavek]] pripovedni: <WRAP box twothirds round>Poslušali so radio in razpravljali o širjenju virusa.</WRAP>

Naštevalne enote pri vrstičnem naštevanju, če so ločene z [[vejica|vejico]]: 
<WRAP box twothirds round>

Slovenščina pozna naslednje [[slovnični časi|slovnične čase]]:\\
- [[predpreteklik|predpreteklik]],\\
- [[preteklik|preteklik]],\\
- [[sedanjik|sedanjik]],\\
- [[prihodnjik|prihodnjik]].</WRAP>

<WRAP info>**Posebnosti**

- Na koncu priredja in proste zveze stavkov (tj. soredja) iste povedi pike ne pišemo, če
je ne dopušča zadnji neodvisni stavek: <WRAP box round>Včeraj je prišel mimo – kaj misliš kdo?</WRAP> 

- Na koncu podredja z vprašalnim, velelnim ali želelnim [[odvisnik|odvisnikom]] stoji pika, če je
glavni stavek pripovedni: <WRAP box round>Ne vem, zakaj sem tako žalosten.\\
Naročil je, da pojdi takoj domov.</WRAP>

- Pika se kot končno ločilo povedi, ki je citirana na koncu pripovedne povedi, izpušča, četudi [[citirana poved|citirana poved]] stoji med [[narekovaj|narekovaji]]: <WRAP box round>Prešeren je napisal verz Žive naj vsi narodi.\\
Podrl je napis »Ne hodi po travi«.</WRAP>

Če je taka citirana poved za [[dvopičje|dvopičjem]], ohranja svoje ločilo (kakor [[dobesedni navedek|dobesedni navedek]] v [[premi govor|premem govoru]]): <WRAP box round>Pri Župančiču najdemo verz: Veš, poet, svoj dolg?</WRAP>

- V bibliografskih zapisih se posamezni deli naslova obravnavajo kot [[samostojna poved|samostojne povedi]], zato se ločijo s piko: <WRAP box round>Kos, Janko. Duhovna zgodovina Slovencev. Ljubljana: Slovenska matica, 1996.</WRAP> 

- Na koncu pripovednih povedi, ki pa so povedane s čustveno prizadetostjo, se namesto pike uporabi [[klicaj|klicaj]]: <WRAP box round>Ne maram te več videti!</WRAP>
Pozor: Če čustvena prizadetost ni prisotna, se pika piše tudi na koncu [[velelnik|velelnika]]: <WRAP box round>Odpri knjigo na deseti strani.</WRAP>

- Pike na koncu povedi navadno nimajo naslovi in napisi, enote v glavi dopisov, naslovne strani, konec abecedno urejenih enot v seznamih, podpisi v dopisih, konec enot v stolpcih, napisi pod slikami ipd. (če je v napisu več povedi, se piše tudi končna pika), konec citiranega pripovednega stavka v okviru [[vprašalna poved|vprašalne]] ali [[vzklična poved|vzklične povedi]]: <WRAP box round>Čigav je izrek Vse teče?\\
Menda ja poznate izrek Vse teče!</WRAP>

- V premem govoru na koncu dobesednega navedka pred [[spremni stavek|spremnim stavkom]] piko zamenjuje vejica: <WRAP box round>»Danes je miren dan,« je rekla Breda.</WRAP>
</WRAP>


==== Neskladenjska raba ====

Piko uporabljamo neskladenjsko:

1. Pri pisanju okrajšav: <WRAP box twothirds round>str. (stran)\\
dr. (doktor)\\
gl. (glej)\\
t. i. (tako imenovani)</WRAP>
Nekatere okrajšave za več besed pišemo brez vmesnih pik: <WRAP box twothirds round>ipd. (in podobno)\\
npr. (na primer)\\
tj. (to je)\\
itd. (in tako dalje)</WRAP>

<WRAP info>**Posebnost**

Brez pike pišemo [[kratice|kratice]] in (črkovne) simbole, npr. za mere, uteži, denar, kemične prvine, spojine: <WRAP box round>RS (Republika Slovenija)\\
EUR (evro)\\
m (meter)\\
g (gram)\\
Fe (železo)</WRAP>
</WRAP>

2. 
Pri zapisovanju [[vrstilni števniki|vrstilnih števnikov]]: <WRAP box twothirds round>na 25. strani\\
8. marca\\
v XV. vrsti\\
Jožef II.\\
ob 9. uri\\

Namig: Namesto ob 9. uri zvečer pišemo tudi ob 9h zvečer.</WRAP> 

Pri zapisovanju [[prislov|prislovov]] tipa: <WRAP box twothirds round>prvič\\
drugič</WRAP>

3. 
Za ločevanje enot različnih stopenj, npr. ur od minut, evrov od centov, pri merilu (ta pika je stična): <WRAP box twothirds round>15.10\\
8.000 €\\
1 : 30.000.000</WRAP>

Kot znak za množenje v matematiki (ta pika je nestična in postavljena višje): <WRAP box twothirds round>25 • 8</WRAP>

<WRAP info>**Posebnosti**

- Piko za ločevanje ur od minut lahko opustimo in minute zapišemo privzdignjeno: <WRAP box round>8⁴⁵</WRAP>

- Namesto pike pri številu nad deset tisoč lahko uporabimo presledek: <WRAP box round>75 365</WRAP>
</WRAP>

4. Namesto izpuščenih črk v besedi ali števk v številki: <WRAP box twothirds round>Pojdi v r..!\\
Plačal je 4... evrov</WRAP>
   
<WRAP info>**Posebnosti** 

- Pike ne pišemo za [[glavni števniki|glavnim števnikom]]: <WRAP box round>čez 15 minut\\
avto LJ A6-169\\
39 °C vročine\\
pri 75 (petinsedemdesetih) letih je bil še korenjak</WRAP>

- Pike ne pišemo za izpustnimi tremi pikami ali za izpustnim [[pomišljaj|pomišljajem]]: <WRAP box round>Razumela sem, da …\\
Bratu bi povedala, pa –</WRAP>

- Običajno tudi ne pišemo dveh zaporednih pik (neskladenjske in skladenjske): <WRAP box round>Prišli so vsi: Jakob, Mojca, Andrej itd.</WRAP>
</WRAP>

5. 
Pri zapisovanju podpoglavij: <WRAP box twothirds round>1. Glavni naslov\\
1.1 Naslov\\
1.1.1 Podnaslov</WRAP>

Pri knjižnični klasifikaciji: <WRAP box twothirds round>UDK 808.63:80(497.12-1992)</WRAP>

V naslovu elektronske pošte in spletnega mesta: <WRAP box twothirds round>janez.novak@gov.si\\
www.gov.si</WRAP>

Pri datoteki ločuje lastni del imena od oznake njenega tipa: <WRAP box twothirds round>mojadatoteka.txt</WRAP>