===== Pomišljaj ===== Je večinoma [[enodelna ločila|enodelno]], lahko pa tudi [[dvodelna ločila|dvodelno ločilo]], načeloma [[nestična ločila|nestično]]. Je daljša črtica kot deljaj oz. [[vezaj|vezaj]]. Po obliki ločimo navadni (–) in dolgi (—) pomišljaj. Po vlogi pa poznamo [[odstavek|odstavčnega]], [[predlog|predložnega]], [[oklepaj|oklepajnega]], [[narekovaj|narekovajnega]] ipd. Dolgi pomišljaj pišemo med [[poved|povedmi]], ki niso deli istega besedila, če je v njih že uporabljen navadni pomišljaj: Ti očeta do praga – sin tebe čez prag.\\ Ti meni luč – jaz tebi ključ. ==== Skladenjska raba ==== **Ločila:**\\ . [[pika]]\\ , [[vejica]]\\ ! [[klicaj]]\\ ? [[vprašaj]]\\ : [[dvopičje]]\\ ; [[podpičje]]\\ - [[vezaj]]\\ -- [[pomišljaj]]\\ "" [[narekovaj]]\\ === Enodelni pomišljaj === Enodelni pomišljaj je večinoma nestično ločilo (s [[presledek|presledkom]] na obeh straneh). 1. Nadomešča [[vejica|vejice]], če želimo poudariti kakšno besedo, misel [[stavek|stavka]] ali pa nasprotje posameznih stavkov iste povedi: Zdravje – to je največja vrednota.\\ Rastel sem in dorastel – spoznanja ni bilo. 2. Vpeljuje poudarjeno [[pristavek|pristavčno]] pojasnilo že zapisane besede ali [[besedna zveza|besedne zveze]], namesto pristavčne vejice: Tole ti polagam na srce – zaupanje. 3. Zaznamuje nedorečeno misel, zamolk: Bodi tiho, če ne –! Takih pomišljajev je lahko več: Vse besede so odveč – –. Namesto pomišljaja lahko pri zamolku uporabimo tri [[pika|pike]]: Saj bi mu povedala, pa … 4. Zaznamuje zvezo [[osebek|osebka]] in [[povedek|povedka]] ob izpuščeni [[glagolska oblika|glagolski obliki]], zlasti v naslovih: Leon Štukelj – olimpionik 5. Izraža spremembo [[skladenjski naklon|skladenjskega naklona]] v isti povedi: Včeraj me je poklical – kaj misliš kdo? 6. Uvaja [[dobesedni navedek|dosebesedni navedek]] [[premi govor|premega govora]] namesto narekovajev (narekovajni pomišljaj), vendar le na začetku odstavka, kadar pred njim ni [[spremni stavek|spremnega stavka]]: – Ali si spet za računalnikom? vpraša mama.\\ Sin odgovori: Delam šolske naloge, in se obrne stran.\\ – Kaj jih nisi naredil že dopoldan?\\ – Danes jih je več kot prejšnje dni, odgovori sin, pa še klavir sem vadil več kot pol ure. === Dvodelni pomišljaj === Dvodelni pomišljaj loči [[vrinjeni stavek|vrinjeni stavek]] od drugega dela povedi: S prijateljem – zakaj ne bi imel prijatelja tudi jaz – sva se odpravila na potovanje. **Opombi** - Pomišljaj pišemo v takih primerih navadno le, če ima poved več stavkov, med seboj že tako ločenih z vejico. Če je [[enostavna poved|poved enostavna]], ločimo vrinjeni stavek navadno kar z vejicama: Jaka, ne bodi len, je pohitel na letališče. - Kadar je vrinjeni stavek med dvema stavkoma, za drugim pomišljajem pišemo vejico: Temeljitejša analiza je pokazala – kako smo bili slepi –, da zdravilo nima tako močnih stranskih učinkov. ==== Neskladenjska raba ==== Enodelni pomišljaj se rabi neskladenjsko zlasti v naslednjih primerih: 1. [[stična ločila|Stično]] namesto predlogov //od … do// (predložni pomišljaj): železniška proga Ljubljana–Zagreb\\ 80–100 €\\ str. 125–210\\ v letih 1941–1945\\ odprto 8–12\\ 10–12 °C 2. Stično v nesklonljivih besednih zvezah: sistem voda–etanol 3. Nestično namesto odstavčne številke ali črke (odstavčni ali [[alineja|alinejni]] pomišljaj): Kamena doba se deli na:\\ – paleolitik,\\ – mezolitik,\\ – neolitik. 4. Nestično med enotami besedila, ki so v kakšnem razmerju, zlasti nasprotnostnem: rumeneti – rumeniti\\ ne samo – ampak tudi\\ tekma Olimpija – Maribor 5. Nestično kot matematični znak za 'minus' oz. 'manj': 7 – 3 Pri navajanju relativnih števil, npr. temperature, pa stično: –8 °C 6. Dolgi nestični pomišljaj med povedmi iz raznih besedil ali iz raznih delov istega besedila, naštetimi v istem odstavku: Ja, tudi tokrat je zamujal.\\ Galaksije drži skupaj gravitacijski privlak in telesa krožijo okoli njenega skupnega središča – jedra.