===== Vezaj ===== Vezaj (-) je najkrajše vezalno črtično [[ločila|ločilo]] (krajša črtica od [[pomišljaj|pomišljaja]]), ki se uporablja za vezanje besed. Navadno je [[stično ločilo|stičen]] (stični vezaj), redko tudi [[nestično ločilo|nestičen]] (nestični vezaj). ==== Skladenjska in oblikoslovna raba ==== **Ločila:**\\ . [[pika]]\\ , [[vejica]]\\ ! [[klicaj]]\\ ? [[vprašaj]]\\ : [[dvopičje]]\\ ; [[podpičje]]\\ - [[vezaj]]\\ -- [[pomišljaj]]\\ "" [[narekovaj]]\\ === Stični vezaj=== Stični vezaj (brez [[presledek|presledka]] z leve in desne) pišemo: 1. Med deli [[zložena beseda|zložene besede]], ki bi bili v prosti zvezi povezani z //in// ipd.: črno-beli film\\ poljsko-slovenski slovar\\ belo-modro-rdeča zastava\\ gospodarsko-politične razmere [[medmet|Medmeti]] iz istih ali podobnih sestavin se lahko pišejo z vezajem, če se sicer pišejo tudi skupaj ali narazen: ha-ha-ha (to lahko pišemo tudi hahaha ali ha ha ha) 2. V [[priredje|priredno]] »zloženih številkah« (bančni računi ipd.): 0421-7150-1826-564\\ 27-15/72\\ LJ D7-206 3. Med sestavinami [[zloženka|zloženk]], nastalih iz [[podredje|podrednih zvez]], če je prvi del števka ali več števk oziroma črka ali več črk: 20-letnica\\ 30-odstoten\\ C-vitamin\\ TV-drama\\ c-mol 4. Med sestavinami nekaterih zloženk z [[imenovalnik|imenovalniško]] prvo sestavino; to je zastarelo, danes take zloženke pišemo skupaj: Slovenija-vino (oz. Slovenijavino)\\ Slovenija-šport (oz. Slovenijašport) 5. Na koncu pisno osamosvojenega dela zloženke ali sestavljenke (značilno zlasti za strokovno pisanje): dvo- in večzložne besede\\ pet- ali šestkratni znesek\\ prvo- in drugošolci\\ severo- in jugovzhod 6. Med črkovno ali števčno/številčno osnovo in končajem: a-jevska sklanjatev\\ njegovi b-ji so nekam čudni\\ 40-a letarajši štirideseta leta V manj strokovnem pisanju se tak vezaj lahko opusti: ajevska sklanjatev\\ njegovi bji so nekam čudni 7. Med [[kratica|kratico]], pisano z velikimi črkami, in [[končnica|končnico]] (ali podaljškom osnove), ki jo pišemo z malimi: TAM-a\\ v NOB-ju 8. Za naveznim [[členek|členkom]] le pred kazalnim [[pridevniški zaimek|pridevniškim]], [[samostalniški zaimek|posamostaljenim]] ali [[prislovni zaimek|prislovnim zaimkom]]: le-ta\\ le-tak\\ le-tu 9. V nekateri tujih citatnih imenih: Aix-en-Provence\\ rendez-vous 10. V filozofskem jeziku med samostojnimi besedami, povezanimi v sklop: biti-tu-in-zdaj ===Nestični vezaj=== Nestični vezaj (s presledkom z leve in desne) pišemo: 1. Med deloma dvojnega imena, če se obe enoti [[pregibanje|pregibata]]: Miren - Kostanjevica, Videm - Dobrepolje Ni pa prav Ljubljana - Bežigrad, kjer gre za en sam del, tj. za Bežigrad v Ljubljani. 2. Med osebnim imenom in vzdevkom oz. med prvotnim in privzetim priimkom: Josip Murn - Aleksandrov\\ Zofka Kveder - Jelovšek **Posebnosti** - Nestični vezaj pri priimkih se v novejšem času opušča. - Vezaja ne pišemo pred vzdevki, ki nadomeščajo priimke: Aleksander Veliki\\ Rihard Levjesrčni\\ Henrik Osmi - Vezaja ne pišemo v primerih, ko je prvemu [[samostalnik|samostalniku]] dodan [[prilastek|prilastek]]: Cankar umetnik\\ Prešeren pesnik in narodni ideolog\\ ptica pevka\\ Ljubljana Šiška ====Neskladenjska in neoblikoslovna raba vezaja==== Neskladenjsko in neoblikoslovno vezaj pišemo: 1. Za ločevanje [[zlog|zlogov]]: li-pa\\ po-ti-ca 2. Za zaznamovanje nesamostojnih pomenskih delov besede: [[predpona|predpon]], končnic, [[priponsko obrazilo|priponskih obrazil]], [[medpona|medpon]] ipd.: pra-\\ ne-\\ -a\\ -e\\ -ost\\ -oba\\ -o-\\ -e- 3. Za zaznamovanje končajev: rima na -ova, -ast 4. Za zaznamovanje enote 00 pri zapisovanju denarnih zneskov: 12 465,- EUR **Pozor**\\ Če se deljeni del besede končuje z vezajem, ga lahko prenesemo na začetek naslednje vrstice, da ga ohranimo pri morebitnem prepisovanju.