Sodobna slovenska slovnica

Stran je odprta z dovoljenji le za branje. Dovoljeno je ogledati si izvorno kodo strani, vsebine pa ni mogoče spreminjati. Za več podrobnosti stopite v stik s skrbnikom sistema.
====== Členek 'da' ======

Medtem ko je //da// običajno v rabi [[podredni veznik|podrednega veznika]], ki uvaja trdilne stavke, (1), je lahko v nekaterih okoljih rabljen tudi kot členek, kot to za primere z [[Odplakanje|odplakanjem]] oz. za [[K-vprašanje|k-vprašanja]] pokažejo [[literatura|Marušič idr. (2015)]].

===== Členek da v k-vprašanjih in odplakanju =====

V teh kontekstih je //da// povezan z odmevalno interpretacijo – ne gre namreč za prava vprašanja, pač pa govorci z njimi ponovno vprašajo po informaciji nad katero so bodisi začudeni oz. samo želijo, da njihov sogovornik ponovi pravkar povedano, kot za k-vprašanja pokažeta primera v (2). 

   (1) Vem, da bo Tone pekel piškote. 

   (2) a. Kdo da bo pekel piškote?
     b. Zanima me, kdo da bo pekel piškote.

Te primere moramo ločiti od primerov, v katerih se ob [[Podredni stavek|podrednem vezniku]] da pojavi [[vprašalnica]]. V teh primerih [[veznik da]] ne preživi [[Izpust|izpusta]], kot za tovrstne primere pokaže (3), povzet po Merchantu (2001). Z drugimi besedami, podrednega veznika da ne moremo najti v [[Odplakanje|odplakanju]], medtem ko lahko v primerih z odplakanjem najdemo členek da, kot pokaže. 

  (3) a.	Rad bi vedel, koga da je Peter videl. (Merchant 2001: (101a)	
      b.	Peter je videl nekoga in rad bi vedel, koga (*da). (Merchant (2001: (102a))

(4) Kdo da <del>bo pekel piškote</del>? 	

Potencialno gre v primerih, kot je (4) za dvojni izpust, kot je nakazano v (5). 

(5) Kdo <del>praviš</del> da <del>bo pekel piškote</del>?
  
=====Da kot soglašalni členek =====

//Da// je po [[literatura|SP]] soglašalni členek, zborno povzdignjena različica členka //ja// oz. nasprotje //ne//, po [[literatura|SSKJ]] pa gre v tem pomenu za prislov, ki v knjižnem jeziku izraža pritrjevanje, podkrepitev trditve, domislek in pa obotavljanje ali pomislek (gl. SSKJ za primere).  


===== Da kot naklonski (ali modalni) členek =====

Kot pove naslov te sekcije, je lahko //da// rabljen tudi kot [[naklonski členek|naklonski (ali modalni) členek]], med katere spada na primer tudi nemški //doch//. Ti sicer  izražajo govorčev odnos do povedanega, gl. npr. [[literatura|Cardinaletti (2011)]].
Po Slovenski slovnici [[literatura|(Toporišič 2000)]] se členek da uvršča med t. i. pozivne členke (zahtevalne/ukazovalne ter želelne) pri čemer se “s pozivnimi tvorec besedila obrača na naslovnika (lahko tudi do samega sebe) in na njegovo oz. svoje razmerje do vsebine besedila (oz. njegovega dela)” (Toporišič 2000: 445). Primer tovrstne rabe je prikazan v (6), pri čemer je (6a) parafraza prvega stavka. 

   (6) Da te ne vidim!
       a. Izgini!

Podobno velja po Slovarju slovenskih členkov (Žele 2015), po katerem je členek da klasificiran kot naklonski (ali medosebni) čustvenostni členek, ko izraža prizadetost (gl. primer (6)), in kot naklonski vrednotenjski, ko izraža lastno sklepanje (govorca), kot v primeru »Pa ne da si bolan (= Menda nisi bolan)« [[literatura|(Žele 2015)]].     
Čeprav bi lahko na prvi pogled rekli, da gre tudi v tovrstnih primerih za veznik //da//, se ti primeri razlikujejo od običajnih stavkov z //da//. Tako ne gre za podredne stavke, ki jih uvaja //da//, pač pa gre v primerih, kakršen je (6), za enostavčne povedi. Prav tako //da// odločilno vpliva na sam pomen povedi – medtem ko je poved v (6) brez //da// zgolj trdilna poved ('Te ne vidim.'), se z //da// trditev spremeni v zahtevo. Potencialno bi torej lahko, tako kot to predlagamo v primerih z odplakanjem, predlagali, da gre v teh primerih za zbris glavnega stavka. 

   (6') [Zahtevam] Da te ne vidim!