Sodobna slovenska slovnica

Stran je odprta z dovoljenji le za branje. Dovoljeno je ogledati si izvorno kodo strani, vsebine pa ni mogoče spreminjati. Za več podrobnosti stopite v stik s skrbnikom sistema.
===== Glavni števniki =====

[[stevniki|Števniki]] se ne obnašajo enotno. Razlikujejo se glede na:
  - obrazila,
  - sklon, v katerem se [[samostalniki|samostalnik]] pojavlja,
  - ujemanje, ki ga [[samostalniska_zveza|samostalniška zveza]] zahteva ob [[glagoli|glagolu]].

Ločimo štiri vrste [[glavni_stevniki|glavnih števnikov]]:
  - [[pridevniski_stevniki|pridevniški števniki]],
  - [[jedrni/clenski_stevniki|jedrni/členski števniki]],
  - [[samostalniski/clenski_stevniki|samostalniški/členski števniki]].
  - [[samostalniski_stevniki|Samostalniški števniki]] 

Samostalniški/členski števniki se obnašajo kot [[samostalniki]] ali kot členi.

Ko se [[samostalniski/clenski_stevniki|samostalniški/členski števniki]] obnašajo kot [[samostalniki]], se sklanjajo kot [[samostalniki]], pomensko jedrni [[samostalniki|samostalnik]] [[samostalniska_zveza|samostalniške zveze]] pa je v rodilniku množine. 

Ko se obnašajo kot členi, sprožajo glagolsko ujemanje s 3. osebo ednine v srednjem spolu. Tak [[stevniki|števnik]] pa ne ohranja enake oblike, ko pred njega damo drugega:
  - //dva tisoč// proti *//dva tisoča//,
  - //pet tisoč// proti *//pet tisočev//.

Množinska oblika za člen je recimo //milijone//, za samostalnik pa //milijoni//. Pri //pet// se različici znova združita in v obeh primerih sprožita ujemanje s 3. osebo ednine v srednjem spolu:
  - //milijon evrov je ležalo na mizi// proti //milijon evrov je ležal na mizi//,
  - //dva milijona evrov je bilo dovolj// proti //dva milijona evrov sta bila dovolj//,
  - //dva milijona evrov// proti *//dva milijon evrov//,
  - //trije milijoni evrov so izpuhteli// proti *//trije milijoni evrov je izpuhtelo// ...

[[stevniki|Števnik]] //milijon// se lahko sklanja kot [[samostalniki|samostalnik]] ali pa kot [[samostalniski/clenski_stevniki|členski števnik]] (kjer imamo zopet načeloma dve možnosti nesklanjalno in sklanjalno, ki pa se ne zdi mogoča pri //en milijon// in //dva milijona//). Zgradbi primerno se obnaša tudi pomensko jedrni [[samostalniki|samostalnik]] [[samostalniska_zveza|samostalniške zveze]]. Če je //milijon// [[samostalniki|samostalnik]], bo jedrni [[samostalniki|samostalnik]] vedno v rodilniku množine, ko je //milijon// člen, pa se tudi jedrni [[samostalniki|samostalnik]] sklanja. 
 
(53) - ostal je brez enega milijona tolarjev proti *ostal je brez en milijon tolarjev,
- škodo je poplačal z enim milijonom tolarjev proti ??škodo je poplačal z en milijon tolarji,
- avto je popravil z dvema milijonoma tolarjev proti avto je popravil z dva milijona tolarji,
- s tremi milijoni tolarjev je kupil hišo proti ??s tri milijone je kupil hišo, ??s tri milijoni tolarji je kupil hišo in *s tremi milijoni tolarji je kupil hišo,
- pomagal si je s petimi milijoni tolarjev proti ?pomagal si je s pet milijoni tolarjev, *pomagal si je s pet milijoni tolarji in *pomagal si je s petimi milijoni tolarji.

Dejansko to ni pravo člensko obnašanje, saj spreminja svojo obliko tudi v imenovalniku (primerjaj //sto// in //tisoč// – //dvesto, tristo, petsto ... dva tisoč, tri tisoč, pet tisoč ...//). 

====Samostalniški====

Ni variacije med števniki, četudi se zdi, da se vsaj v določenih pogledih tudi //milijarda// lahko obravnava kot števnik mešanega tipa. Jedrni samostalnik je sicer vedno v rodilniku, vendar pa je glagolsko ujemanje lahko z //milijardo// ali pa 3. os. ed. sr. spol. Tudi ko pride do oblike števnika v odvisnih sklonih, ni vse najbolj jasno. 

(54)
a. //milijarda evrov//
b. //Dve milijardi evrov je izpuhtelo/sta izpuhteli.//
c. //Tri milijarde evrov je izpuhtelo/so izpuhtele.//
č. //S tremi milijardami evrov si je kupil hišo.//
   //??S tri milijarde evrov si je kupil hišo.//
   //Trem milijardam evrov nihče ne reče "ne".//
   //*Tri milijardam evrov nihče ne reče "ne".//
   
S to kratko predstavitvijo, debata o števnikih še zdaleč ni končana. Še vedno obstaja precej nepojasnjenih podrobnosti. Vseeno se bomo tu lotili približne analize.

Med samostalniške števnike lahko štejemo tudi samostalnike narejene iz števil: //dvojica, trojica, četverica/četvorka, peterica/peterka/??petorka, šesterica/šesterka/??šestorka ...// Da so to pravi samostalniki lepo vidimo tudi po tem, da jih lahko seštevamo in modificiramo s pridevniki. 

(55)
a. //Trojica fantov je bila precej glasna.//
b. //Dve glasni trojici punc sta razgrajali pozno v noč.//
c. ... prednost, ki si jo je doslej pridobila "luksemburška" šesterica, ...
č. //Njegova udarna peterka je ta hip boljša od naše. //

Manj očitno je, kaj so ločilni števniki – //dvoje, troje, četvoro, petoro ...//
//Troje srajc je strgal.//
Uporabljajo se skupaj z množinskimi samostalniki ali kot posamostaljeni števniki ...

**Kaj pa zgradba?**
Vsi števniki so načeloma v enakih pozicijah. Le samostalniški so dejanski samostalniki, ki imajo pomensko jedrni 
 samostalnik za svoje dopolnilo. Sicer pred vse števnike lahko dodajamo nekakšne pridevnike/prislove, vendar je tudi tu nekaj razlik. 

(56) 

//dobrih sto študentov/dobre sto študentov
dobrih pet tisoč študentov/dobre pet tisoč študentov
dobrih pet milijard ljudi/dobre pet milijard ljudi
dobra milijarda ljudi/*dobre milijarda ljudi//

Kakor je razvidno iz zgornjih primerov, se pred celoten števnik lahko dodata tako števniška modifikatorja 'dobre' kot 'dobrih'. Razlika med njima je, da je 'dobre' prislov in se lahko uporablja le kot direkten modifikator pridevnika ali člena/jedra, 'dobrih' pa je pridevnik (ima isti sklon kot ostali pridevniki) in se posledično lahko uporabi tudi kot modifikator samostalnikov.

Razlika je opazna že na prvi ravni, četudi ni povsem regularna (oz. ne sledi našim predvidevanjem v celoti). Z enostavnimi števili bi pričakovali, da bo možen le prislov 'dobre' (npr. //dobre pet let//), s samostalniki pa le pridevnik 'dober/a/ih' (ker se pridevnik ujema z jedrnim samostalnikom, ima seveda več pojavnih oblik, pač odvisno od tega, kaj je jedrni samostalnik pridevniške zveze). Podobno kot velja za nedoločni člen 'en', ki se lahko uporablja tako v prislovni kot v pridevniški obliki 'ene pet let' in 'enih pet let' (s pomensko razliko, ki jo bomo obravnavali kasneje), lahko tudi običajni pridevnik uporabimo v števniško modifikacijski poziciji (npr. //dobrih pet let//). Ne moremo pa uporabiti prislova 'dobre' za modifikacijo števnika 'milijarda'. (Milijon je zgradbeno dvoumen, saj imamo tako členski obliki 'dobre milijon ljudi' in 'dobrih milijon ljudi' kot samostalniško 'dober milijon ljudi'.)

(57)
//*pet dobrih tisoč študentov/*pet dobre tisoč študentov
pet dobrih milijard ljudi/*pet dobre milijard ljudi
gromozanskih pet milijonov čebel/ena gromozanska milijarda muhc//

Razlika se pojavi, če pogledamo modifikacijo sestavljenih števil. Medtem ko števnik //pet tisoč// ne dovoljuje modifikacije notranjega sestavnika števila, kar bi pričakovali, če je vse skupaj ena sama številka v enotni poziciji, števnik //pet milijard// takšno modifikacijo dovoljuje, ker se nahajata števnika //pet// in //milijard// v različnih pozicijah, //pet// v jedru števniške zveze, //milijard// pa v jedru samostalniške zveze. 

Različnost pozicije je opazna tudi iz primerov (58). Števnik //pet milijard// načeloma dovoljuje dva modifikatorja (primeri (58a) so sicer mejni, vendar primerjalno še vedno precej boljši od (58b)), števniki tipa //pet tisoč// pa tega nikakor ne dovoljujejo. 

(58)
a. //??dobrih pet dobrih milijard ljudi/??dobre pet dobrih milijard ljudi//
b. //*dobrih pet dobre milijard ljudi/*dobre pet dobre milijard ljudi//

Le pred samostalniške števnike lahko dodajamo prave pridevnike, (59). Samostalniški števniki imajo tudi svoj lasten spol, kar se lepo vidi po ujemanju na pridevniku //velika//. Števnik //sto// nima lastnega spola, zato je edino predstavljivo ujemanje s samostalnikom, ki pa je ravno tako neslovnično. 

(59)
//velika milijarda ljudi vs. *velikih sto ljudi//

Podobno kot modifikacijski pridevniki 'dobre'/'dobrih' se načeloma obnaša tudi omenjeni nedoločni člen 'en'/'ene', nedoločni zaimek 'kakšne'/'kakšnih', svojilni pridevniki 'moje'/'mojih' ("moje 100 strani" – s pomenom, 100 strani, kakor bi jih določil/preštel jaz) itd. 

Kaj to pomeni, če zadevo prenesemo na prejšnje ugotovitve o stalnem vrstnem redu? 
Ker so števniki najnižji element v zgornjem delu zgradbe samostalniške zveze, se pravi, da se pojavljajo le pred pridevnikom in samostalnikom, kakšnih večjih razlik niti ne pričakujemo. Kot smo zgoraj ugotavljali, je načeloma nekaj razlike v interakciji s pridevniki, vendar kljub vsemu števnik/samostalnik 'milijarda' ni povsem prost glede sopojavljanja s pridevniki (omejitve so zelo verjetno pomenske narave, saj ni prav očitno, kaj naj bi predstavljalo recimo 'globoka milijarda tolarjev'/'zelena milijarda tolarjev'). Po drugi strani pa se vsako modifikacijo števila 'milijarda' da prenesti tudi na druga števila.

(60)
a. //tisti dve hiši, tistih pet hiš, tistih sto hiš, tista milijarda hiš//
b. //dve tisti hiši, pet tistih hiš, tisoč tistih hiš, milijon tistih hiš//

Opazna razlika med obojimi števniki je še v tvorbi pridevnikov. Iz 'milijarda' se zelo regularno naredi pridevnik 'milijarden' (//milijardna milijarda čevljev//), medtem ko tvorjenje pridevnikov iz pravih števnikov ni tako očitno (//??petornih pet čevljev??//

**Nazaj k določilniku**
Opazne razlike med posameznimi elementi opažamo tudi znotraj razreda določilnikov. Podobno kot števniki, se tudi določilniki ločijo med pridevniške, jedrne/členske in samostalniške. 

====Pridevniški====
Pridevniški določilniki imajo pridevniška obrazila, nimajo posebnih sklonskih zahtev za jedrni samostalnik ter dopuščajo glagolsko ujemanje z jedrnim samostalnikom. Takšni določilniki so //vsi, vsak, oba, noben, cel ...//

(61)
//Vs**i** prijatelj**i** so se prijavil**i**.//   (IMEN - glagolsko ujemanje)
//Vs**e** hiš**e** so bil**e** porušen**e**.//   
//Vse ljudi sem videl.//   (TOŽ)
//Z vsemi ljudmi je hotela plesati.//   (ORO)

(62)
//Vsak**a** hiš**a** je lahko velik**a**.//   (IMEN - glagolsko ujemanje)
//Vsak**o** dlet**o** je bil**o** preštet**o**.//   
//Vsako hišo je moral pogledati.//   (TOŽ)
//Pri vsaki hiši se je ustavil.//   (MES)

(63)
//Ob**a** konj**a** sta priskakljal**a**.//   (IMEN - glagolsko ujemanje)
//Ob**e** ovc**i** sta bil**i** postrižen**i**.// 
//Oba konja sem prijavil za dirko.//   (TOŽ)
//Obema konjema sem dal oves.//   (DAJ)
//Z obema konjema sem tekmoval.//   (ORO)

====Jedrni/členski====
V osebkovi poziciji, ko je cela samostalniška zveza v imenovalniku, zahtevajo rodilniško samostalniško dopolnilo. V drugih sklonih se samostalnik normalno sklanja.
Sami določilniki se lahko sklanjajo ali pa tudi ne (podobno kot je to veljalo za jedrne števnike). Pri določenih določilnikih sklanjanje absolutno ni možno (npr. //nekaj//). 

(64)
//Par ljudi je prišlo. //   (ROD)
//Par ljudi sem videl. //   (ROD)
//Par ljudem sem pokazal hudiča. //   (DAJ)   //parim ljudem ...//
//S par ljudmi sem se srečal.//   (ORO)   //s parimi ljudmi ...//

(65)
//Več hiš se je porušilo.//   (ROD)
//Več hiš je hotel porušiti. //   (ROD)
//Več hišam sem naredil načrte.//   (DAJ)   //večim hišam ...//
//Z več hišami se ukvarja. //   (ORO)   //z večimi hišami ...//

(66)
//Malo ljudi ve za kaj se gre.//   (ROD)
//Malo ljudi je bilo poslikanih. //   (ROD) 
//Malo ljudem sem zaupal skrivnost.//   (DAJ)   //*malim ljudem ...//
//Z malo ljudmi sem se pogovarjal. //   (ORO)   //*z malimi ljudmi ...//

(67)
//Nekaj hiš se je porušilo. //   (ROD)
//Nekaj hiš je porušil. //   (ROD)
//Nekaj ljudem je dal denar. //   (DAJ) //*nečemu/*nekomu ljudem//
//Z nekaj hišami se ni mogel pohvaliti. //   (ORO)   //*z nečim hišami//

Podobno se obnašajo še //dosti, največ, toliko //itd. 

__Samostalniški__
Nekateri se obnašajo kot samostalniki oz. so samostalniki. Pomensko jedrni samostalniki so vedno v rodilniku, glagolsko ujemanje pa je seveda vezano na samostalnik 'večina'. Ker je 'večina' samostalnik, lahko pred njega dodajamo pridevnike, ki jih pred ostale ne moremo. 

(68)
//Večina obiskovalcev je zamudila.//
//Z večino obiskovalcev si ni mogel pomagati.//
//Velika večina zgradb v mestu je slabo obnovljenih.//

Lahko bi rekli, da obstaja tudi mešani vzorec jedrni/samostalniški določilnik, saj 'par' lahko uporabljamo tudi kot samostalnik. 

(69)
//Par zaljubljencev je prišel.//
//S parom zaljubljencev si ni imel kaj pomagati.//

Pred ostale (torej nesamostalniške) določilnike lahko dodajamo le prislove, recimo 'veliko'.

(70)
//Veliko več srednješolcev gleda Velikega brata kot Dnevnik.//
//Zelo veliko športnikov trenira vsak dan.//
//Precej malo navijačev je pravih športnikov.//

-tabela

**ZGRADBA?**
Pozicija je za vse enaka. Ponovno velja, da naj bi pridevniški zasedali določilo ustrezne funkcionalne zveze znotraj samostalniške besede, medtem ko naj bi jedrni bili jedra teh funkcionalnih zvez. 
Le samostalniški so dejansko jedrni samostalniki samostalniške zveze. 

**Imena**
Za imena veljajo določena posebna pravila. Ker se lahko združujejo s celotno določilniško zvezo, bomo rekli, da so imena dejansko določilniška jedra. 

(71)
//Janez in tisti fant tam spodaj. //   //Njega in Janeza nisem ...//
//Pivo smo spili s Petrom in vsemi njegovimi prijatelji.//   //Mi z Janezom ...//
Lastna imena so D-ji (so nekaj posebnega - Carlo Semenza na Zemonu okt. 2006). 


==== Posebnosti ====

V določenih primeri se zdi, da se običajna logika ustavi.

Potovali boste en dan