Uporabniška orodja

Orodja spletišča


klicaj

Primerjava izbranih različic

Prikazane so razlike med izbrano in trenutno različico strani.

Poveži s tem pogledom primerjave.

Both sides previous revisionPrejšnja revizija
Naslednja revizija
Prejšnja revizija
klicaj [2021/01/20 01:13] cajankaklicaj [2021/01/29 22:07] (Trenutna) cajanka
Vrstica 1: Vrstica 1:
 ===== Klicaj ===== ===== Klicaj =====
  
-Klicaj je [[končna ločila|končno ločilo]], ki zaznamuje tonski potek [[poved|povedi]] in označuje zapoved, željo, prošnjo ipd. s čustveno prizadetostjo. Pišemo ga brez presledka levostično.+Klicaj je [[končna ločila|končno ločilo]], ki zaznamuje tonski potek [[poved|povedi]] in označuje zapoved, željo, prošnjo ipd. s čustveno prizadetostjo. Pišemo ga brez [[presledek|presledka]] levostično.
 Poznamo skladenjsko in neskladenjsko rabo klicaja.  Poznamo skladenjsko in neskladenjsko rabo klicaja. 
  
 ==== Skladenjska raba ==== ==== Skladenjska raba ====
- 
  
 <WRAP round box right> <WRAP round box right>
Vrstica 20: Vrstica 19:
 </WRAP> </WRAP>
  
-1. Na koncu čustveno obarvanih povedi (tudi medmetnih, zvalniških, sploh neglagolskih):  +1. Na koncu čustveno obarvanih povedi (tudi [[medmet|medmetnih]][[zvalnik|zvalniških]], sploh [[neglagolska poved|neglagolskih]]):  
-<WRAP box twothirds round>//Gooool! – Au, boli! – Sedi, Luka! – Uauuu, kako lep razgled! – Gospe in gospodje!//</WRAP +<WRAP box twothirds round>Gooool!\\ 
 +Au, boli!\\ 
 +Sedi, Luka!\\ 
 +Uauuu, kako lep razgled!\\ 
 +Gospe in gospodje! 
 +</WRAP>
  
 <WRAP info>**Posebnosti** <WRAP info>**Posebnosti**
  
-- V želelnih in velelnih povedih, ki niso čustveno poudarjene, klicaja ne pišemo:  +- V [[želelna poved|želelnih]] in [[velelna poved|velelnih povedih]], ki niso čustveno poudarjene, klicaja ne pišemo:  
-<WRAP box round>//Prosim, zapri okno.//</WRAP>+<WRAP box round>Prosim, zapri okno.</WRAP>
  
-- Na koncu podredja se piše klicaj le, če ga zahteva glavni stavek: <WRAP box round>//Sporoči mu, naj me pokliče!//</WRAP> v nasprotju s <WRAP box round>//Profesor je rekel, da takoj oddaj test.//</WRAP>+- Na koncu [[podredje|podredja]] se piše klicaj le, če ga zahteva [[glavni stavek|glavni stavek]]: <WRAP box round>Sporoči mu, naj me pokliče!</WRAP> v nasprotju s<WRAP box round>Profesor je rekel, da takoj oddaj test.</WRAP>
  
-- Končno ločilo citirane povedi izpuščamo, če bi moralo stati pred končnim klicajem vzklične povedi: <WRAP box round>//Nehaj že s tem svojim Tega se ne da narediti(!)!//</WRAP> Če je citirana poved med narekovaji, svoj klicaj ali vprašaj lahko ohrani:  +- Končno ločilo [[citirana poved|citirane povedi]] izpuščamo, če bi moralo stati pred končnim klicajem [[vzklična poved|vzklične povedi]]: <WRAP box round>Nehaj že s tem svojim Tega se ne da narediti(!)!</WRAP> Če je citirana poved med [[narekovaj|narekovaji]], svoj klicaj ali [[vprašaj|vprašaj]] lahko ohrani:  
-<WRAP box round>//Nehaj že s tem svojim "Tega se ne da narediti!"!//</WRAP> +<WRAP box round>Nehaj že s tem svojim "Tega se ne da narediti!"!</WRAP> 
-Če je citirana poved za dvopičjem, ohranja svoje ločilo, zamenja pa se ločilo napovednega stavka:  +Če je citirana poved za [[dvopičje|dvopičjem]], ohranja svoje ločilo, zamenja pa se ločilo [[napovedni stavek|napovednega stavka]]:  
-<WRAP box round>//Nehaj že s tem svojim: Tega se ne da narediti.//</WRAP>+<WRAP box round>Nehaj že s tem svojim: Tega se ne da narediti.</WRAP>
  
-- Na koncu priredja ali proste zveze stavkov pišemo klicaj le, če ga zahteva tudi zadnji stavek oz. neodvisni del: <WRAP box round>//Kapitalistične lovke maksimirajo profit, izkoriščajo delovno silo in večajo razredno razslojenost – uprimo se jim!//</WRAP>+- Na koncu [[priredje|priredja]] ali proste zveze [[stavek|stavkov]] pišemo klicaj le, če ga zahteva tudi zadnji stavek oz. neodvisni del: <WRAP box round>Kapitalistične lovke maksimirajo profit, izkoriščajo delovno silo in večajo razredno razslojenost – uprimo se jim!</WRAP>
 </WRAP> </WRAP>
  
-2. Na koncu čustveno obarvanih vrinjenih stavkov: <WRAP box twothirds round>Voznik je izgubil nadzor nad vozilom in – grozno je bilo videti! – zletel s ceste.</WRAP> +2. Na koncu čustveno obarvanih [[vrinjeni stavek|vrinjenih stavkov]]: <WRAP box twothirds round>Voznik je izgubil nadzor nad vozilom in – grozno je bilo videti! – zletel s ceste.</WRAP> 
  
-<WRAP alert twothirds round>**Pozor:** Nekoč se je pisal klicaj tudi za zvalniki  +<WRAP alert twothirds round>**Pozor**\\  
-<WRAP box round>O, Vrba! srečna draga vas domača ...,</WRAP> +Nekoč se je pisal klicaj tudi za zvalniki: 
-danes se rabi praviloma vejica.</WRAP>+<WRAP box round>O, Vrba! srečna draga vas domača ...</WRAP> 
 +Danes se rabi praviloma [[vejica|vejica]].</WRAP>
  
-3. Za nagovorom v pismih, vendar se v zadnjem času pogosteje rabi vejica: <WRAP box #id col2 :si>//Draga Tanja! Pošiljam ti vabilo ...//</WRAP>+3. Za nagovorom v pismih, vendar se v zadnjem času pogosteje rabi vejica: <WRAP box twothirds round>Draga Tanja!\\ Pošiljam ti vabilo ...</WRAP>
  
-4. Na koncu vzkličnega dobesednega navedka pred spremnim stavkom premega govora: <WRAP box #id col2 :si>//»Matic, bodi tiho!« je prosil oče.//</WRAP>+4. Na koncu vzkličnega [[dobesedni navedek|dobesednega navedka]] pred [[spremni stavek|spremnim stavkom]] [[premi govor|premega govora]]: <WRAP box twothirds round>»Matic, bodi tiho!« je prosil oče.</WRAP>
  
-5. Na koncu čustveno poudarjenih vzkličnih vprašalnih povedi se lahko skupaj pišeta [[vprasaj|vprašaj]] in klicaj: <WRAP box #id col2 :si>//Kaj, tudi ti si se okužil?!//</WRAP> +5. Na koncu čustveno poudarjenih vzkličnih [[vprašalna poved|vprašalnih povedi]] se lahko skupaj pišeta vprašaj in klicaj: <WRAP box twothirds round>Kaj, tudi ti si se okužil?!</WRAP>
- +
-6. Pri stopnjevani vzkličnosti se lahko rabita dva ali več klicajev: <WRAP box #id col2 :si>//To je pa že preveč!!//</WRAP>+
  
 +6. Pri stopnjevani vzkličnosti se lahko rabita dva ali več klicajev: <WRAP box twothirds round>To je pa že preveč!!</WRAP>
  
 ==== Neskladenjska raba ==== ==== Neskladenjska raba ====
  
-Neskladenjsko se klicaj piše sredi besedila v oklepaju ali pa na robu besedila in izraža opozorilo: <WRAP box #id col2 :si>//Drevo je pognalo pepke (!) in dišalo je po pomladi (mišljeno popke). – Pesem ima akrostih (!).// +Neskladenjsko se klicaj piše sredi besedila v [[oklepaj|oklepaju]] ali pa na robu besedila in izraža opozorilo: <WRAP box twothirds round>Drevo je pognalo pepke (!) in dišalo je po pomladi (mišljeno popke).\\ 
- +Pesem ima akrostih (!).</WRAP>
-V takih primerih je klicaj obojestransko stično ločilo.</WRAP>+
  
 +V takih primerih je klicaj obojestransko [[stična ločila|stično ločilo]].
  
 ==== Uporaba v drugih jezikih ==== ==== Uporaba v drugih jezikih ====
  
-V španščini se pri vzkličnih povedih uporabljata dva klicaja. Na glavo obrnjen klicaj na začetku in običajen klicaj na koncu povedi: <WRAP box #id col2 :si>//¡Estás loco!//</WRAP> +V španščini se pri vzkličnih povedih uporabljata dva klicaja. Na glavo obrnjen klicaj na začetku in običajen klicaj na koncu povedi: <WRAP box twothirds round>¡Estás loco!</WRAP>
- +
  
 ==== Uporaba na drugih področjih ==== ==== Uporaba na drugih področjih ====
  
 === V fonetiki === === V fonetiki ===
-- V mednarodni fonetski abecedi in khoisanskih jezikih se klicaj uporablja kot črka za označevanje »postalveolarnega« klika (ta glas ustvarimo z jezikom v zadnjem delu dlesni; v zulujskem pravopisu je označen s q).[(wiki_en_klicaj)]+- V mednarodni [[fonetika|fonetski]] abecedi in khoisanskih jezikih se klicaj uporablja kot črka za označevanje »postalveolarnega« klika (ta glas ustvarimo z jezikom v zadnjem delu dlesni; v zulujskem pravopisu je označen s q).[(wiki_en_klicaj)]
  
-- Klicaj se včasih uporablja tudi kot fonetični simbol za označevanje izpuščenega soglasnika, čeprav to večkrat označimo z apostrofom ali nadpisanim znakom glutalnega zapornika. +- Klicaj se včasih uporablja tudi kot fonetični simbol za označevanje izpuščenega [[soglasnik|soglasnika]], čeprav to večkrat označimo z [[apostrof|apostrofom]] ali nadpisanim znakom glutalnega zapornika. 
  
 === V lastnih imenih === === V lastnih imenih ===
-Klicaj se pojavlja v lastnih imenih blagovnih znamk, odrskih in televizijskih del (npr. komedijah, muzikalih): <WRAP box #id col2 :si>//Yum! – Yahoo! – Mamma Mia!//</WRAP> +Klicaj se pojavlja v [[lastna imena|lastnih imenih]] blagovnih znamk, odrskih in televizijskih del (npr. komedijah, muzikalih): <WRAP box twothirds round>Yum!\\ 
-Redko tudi v zemljepisnih lastnih imenih: <WRAP box #id col2 :si>angleško mesto //Westward Hi!// – kanadsko mesto v Quebecku //Saint-Louis-du-Ha! Ha!//</WRAP>+Yahoo!\\ 
 +Mamma Mia!</WRAP> 
 +Redko tudi v [[zemljepisna lastna imena|zemljepisnih lastnih imenih]]: <WRAP box twothirds round>angleško mesto Westward Hi!\\ 
 +kanadsko mesto v Quebecku Saint-Louis-du-Ha! Ha!</WRAP>
  
 === Pri opozorilnih znakih === === Pri opozorilnih znakih ===
-Opozorilni znaki, ki označujejo nevarnost, so pogosto opremljeni s klicajem: <WRAP box #id col2 :si>//klicaj v trikotniku//</WRAP> +Opozorilni znaki, ki označujejo nevarnost, so pogosto opremljeni s klicajem: <WRAP box twothirds round>klicaj v trikotniku</WRAP> 
  
 === V matematiki === === V matematiki ===
-Znak '!' je oznaka za funkcijo fakulteta //n//! – zmnožek vseh naravnih števil med 1 in //n//: <WRAP box #id col2 :si>//4! = 4 · 3 · 2 · 1 = 24//</WRAP> +Znak '!' je oznaka za funkcijo fakulteta //n//! – zmnožek vseh naravnih števil med 1 in //n//: <WRAP box twothirds round>4! = 4 · 3 · 2 · 1 = 24</WRAP> 
-Dva znaka '!!' označujeta dvojno fakulteto //n//!! – zmnožek vseh naravnih števil enake sodnosti do //n//: <WRAP box #id col2 :si>//8!! = 2 · 4 · 6 · 8 = 384 ali 9!! = 1 · 3 · 5 · 7 · 9 = 945//</WRAP>+Dva znaka '!!' označujeta dvojno fakulteto //n//!! – zmnožek vseh naravnih števil enake sodnosti do //n//: <WRAP box twothirds round>8!! = 2 · 4 · 6 · 8 = 384\\ 
 +9!! = 1 · 3 · 5 · 7 · 9 = 945</WRAP>
  
 === V računalništvu=== === V računalništvu===
klicaj.1611101618.txt.gz · Zadnja sprememba: 2021/01/20 01:13 uporabnika cajanka