Uporabniška orodja

Orodja spletišča


podpicje

Primerjava izbranih različic

Prikazane so razlike med izbrano in trenutno različico strani.

Poveži s tem pogledom primerjave.

Both sides previous revisionPrejšnja revizija
Naslednja revizija
Prejšnja revizija
Zadnja revizijaBoth sides next revision
podpicje [2020/12/08 12:07] lvonpodpicje [2021/01/21 13:51] fmarusic
Vrstica 1: Vrstica 1:
 =====PODPIČJE===== =====PODPIČJE=====
  
-Podpičje je nekončno ločilo sestavljeno iz navpično postavljene vejice in pike (;). Je podobno dvopičju, ampak ni enako. Ločuje posamezne dele povedi krepkeje kot vejica in šibkeje kot pika.+Podpičje je levostično [[nekončna ločila|nekončno ločilo]] sestavljeno iz navpično postavljene [[vejica|vejice]] in [[pika|pike]] (;). Je podobno [[dvopicje|dvopičju]], ampak ni enako. Ločuje posamezne dele povedi krepkeje kot [[vejica|vejica]] in šibkeje kot [[pika|pika]]. Poznamo skladenjsko in neskladenjsko rabo.
  
-1. Ločuje samostojna stavka ali zvezi stavkov iste povedi. Na primer:<WRAP box #id width :si>// Dokler je človek mlad in krepak, je ves svet njegov: kamor položi trudno glavo, tam je doma; vse mu je prijazno, vse mu odpira 
-vrata in srce.//</WRAP> 
  
-2. Ločuje sestavne dele priredij (protivnih, vzročnih ali sklepalnih). Na primer:<WRAP box #id width :si>// Ali bi sprejel tudi moj odgovor, ne vem; vem pa, da ga nisem utegnil napisati.//</WRAP> +====Skladenjska raba====
  
-<WRAP box>**Pomni**:+<WRAP round box right> 
 +**Ločila:**\\ 
 +.  [[pika]]\\ 
 +,  [[vejica]]\\ 
 +!  [[klicaj]]\\ 
 +?  [[vprašaj]]\\ 
 + [[dvopičje]]\\ 
 +;  [[podpičje]]\\ 
 +- [[vezaj]]\\ 
 +--  [[pomišljaj]]\\ 
 +""  [[narekovaj]]\\ 
 +</WRAP>
  
-V navadnih dvostavčnih priredjih namesto podpičja pogosto pišemo vejicov daljših pa podpičje zamenjamo s piko.</WRAP>+1. Ločuje samostojna [[stavek|stavka]] ali zvezi stavkov iste [[poved|povedi]]. Na primer: 
 +<WRAP box twothirds round>Dokler je človek mlad in krepak, je ves svet njegov: kamor položi trudno glavo, tam je doma; vse mu je prijazno, vse mu odpira vrata in srce.</WRAP>
  
-3. Ločuje daljše priredne sestavine z vzporedno skladenjsko zgradbo; tudi s številkami, 
-črkami ali pomišljajem označene odstavčne naštevalne enote. Na primer:<WRAP box #id width :si>// Nenaglašeni i se v narečju rad izgubi: 
-a) v nedoločniku: delat, nosit; 
-b) v velelniku: nes, nos, pros; 
-c) v deležniku na -l (množina, moški spol): smo delal, prosil.//</WRAP> 
  
-4. Ločuje različne enorodne skupine naštevanega v istem stavku. Na primer: <WRAP box #id width :si>// Iz trgovine prinesi: jabolkalimone, hruške; kremo, zobno pasto, milokrompirzelje in fižol.//</WRAP>+2. Ločuje sestavne dele [[priredje|priredij]] (protivnih, vzročnih ali sklepalnih). Na primer:<WRAP box twothirds round>Ali bi sprejel tudi moj odgovorne vemvem pada ga nisem utegnil napisati.</WRAP> 
  
-5. Ločuje dele proreka v veliki povedi. Na primer: <WRAP box #id width :si>//Ako imenujemo klasike tiste pisatelje, v katerih se splošnočloveške misli in čuti razodevajo v lepi obliki; ki imajo veljavo za zmerom, ne +<WRAP info>**Pomni**: 
-samo za svoj čas; ki so vredni, da se stavijo za zgled prihodnjim: smemo po pravici+ 
 +V navadnih dvostavčnih [[priredje|priredjih]] namesto [[podpicje|podpičja]] pogosto pišemo [[vejica|vejico]], v daljših pa [[podpicje|podpičje]] zamenjamo s [[pika|piko]].</WRAP> 
 + 
 +3. Ločuje daljše [[priredje|priredne]] sestavine z vzporedno skladenjsko zgradbo; tudi s številkami, 
 +črkami ali [[pomisljaj|pomišljajem]] označene odstavčne naštevalne enote. Na primer:<WRAP box twothirds round>Nenaglašeni i se v narečju rad izgubi:\\ 
 +a) v nedoločniku: delat, nosit;\\ 
 +b) v velelniku: nes, nos, pros;\\ 
 +c) v deležniku na -l (množina, moški spol): smo delal, prosil.</WRAP> 
 + 
 +4. Ločuje različne enorodne skupine naštevanega v istem [[stavek|stavku]]. Na primer: <WRAP box twothirds round>// Iz trgovine prinesi: jabolka, limone, hruške; kremo, zobno pasto, milo; krompir, zelje in fižol.//</WRAP> 
 + 
 +5. Ločuje dele [[prorek|proreka]] v veliki povedi. Na primer: <WRAP box twothirds round>//Ako imenujemo klasike tiste pisatelje, v katerih se splošnočloveške misli in čuti razodevajo v lepi obliki; ki imajo veljavo za zmerom, ne samo za svoj čas; ki so vredni, da se stavijo za zgled prihodnjim: smemo po pravici
 Prešerna imenovati klasika.//</WRAP> Prešerna imenovati klasika.//</WRAP>
 +
 +=====Raba v drugih jezikih====
 +
 +V grščini [[podpicje|podpičje]] označuje vprašanje. V francoski tipografiji se [[podpicje|podpičje]], loči od predhodnega znaka s kratkim nedeljivim presledkom. V računalniškem naboru znakov ga pogosto zamenja navadni presledek. 
 +
 +====Neskladenjska raba====
 +
 +===Raba v računalništvu===
 +
 +V računalniškem programiranju se [[podpicje|podpičje]] pogosto rabi v imperativnih programskih jezikih za ločevanje ukazov. Takšna zgleda sta pascal in JavaScript. Zgleda vrstic, ki ločujeta ukaze (deklaracijo funkcije in funkcijo) v pascalu:
 +<WRAP box twothirds round>
 +program PozdravljenSvet(output);
 +
 +writeln('Pozdravljen svet!');
 +</WRAP>
 +V drugih proceduralnih jezikih [[podpicje|podpičje]] zaključuje ukaze - na primer Ada, C, Java, C++, Maple. Zgleda vrstic, ki zaključujeta ukaz (deklaracijo spremenljivke in funkcijo) v C-ju:
 +
 +<WRAP box twothirds round>
 +int stevilo 0 ;
 +
 +puts("Pozdravljen svet!") ;
 +</WRAP>
 +Nekateri drugi jeziki, kot so nekateri zbirniki in narečja Lispa, lahko rabijo [[podpicje|podpičje]] tudi za označitev komentarjev.
 +
 +V računalniškem sistemu je [[podpicje|podpičje]] predstavljeno z desetiškima znakoma Unicode (;) in ASCII 59 ali šestnajstiško 0x003b
 +
 +===Raba v matematiki===
 +
 +V jeziku funkcij [[podpicje|podpičje]] v argumentu funkcije, ki stoji pred spremenljivko, označuje, da je dana funkcija funkcija te spremenljivke, ni pa nujno.
 +
 +V diferencialni geometriji [[podpicje|podpičje]], ki stoji pred indeksom, označuje kovariantni odvod funkcije po koordinati, označeni s tem indeksom. Navadni parcialni odvod je v takšnem zapisu označen z [[vejica|vejico]]. 
 +
 +
  
podpicje.txt · Zadnja sprememba: 2021/01/21 16:02 uporabnika lvon