podpicje
Primerjava izbranih različic
Prikazane so razlike med izbrano in trenutno različico strani.
Both sides previous revisionPrejšnja revizijaNaslednja revizija | Prejšnja revizija | ||
podpicje [2020/12/10 14:33] – fmarusic | podpicje [2021/01/21 16:02] (Trenutna) – lvon | ||
---|---|---|---|
Vrstica 3: | Vrstica 3: | ||
Podpičje je levostično [[nekončna ločila|nekončno ločilo]] sestavljeno iz navpično postavljene [[vejica|vejice]] in [[pika|pike]] (;). Je podobno [[dvopicje|dvopičju]], | Podpičje je levostično [[nekončna ločila|nekončno ločilo]] sestavljeno iz navpično postavljene [[vejica|vejice]] in [[pika|pike]] (;). Je podobno [[dvopicje|dvopičju]], | ||
- | ====Skladenjska raba==== | ||
- | 1. Ločuje samostojna stavka ali zvezi stavkov iste povedi. Na primer: | + | ====Skladenjska raba==== |
- | <WRAP box>// Dokler je človek mlad in krepak, je ves svet njegov: kamor položi trudno glavo, tam je doma; vse mu je prijazno, vse mu odpira | + | |
- | vrata in srce.//</ | + | |
+ | <WRAP round box right> | ||
+ | **Ločila: | ||
+ | . [[pika]]\\ | ||
+ | , [[vejica]]\\ | ||
+ | ! [[klicaj]]\\ | ||
+ | ? [[vprašaj]]\\ | ||
+ | : [[dvopičje]]\\ | ||
+ | ; [[podpičje]]\\ | ||
+ | - [[vezaj]]\\ | ||
+ | -- [[pomišljaj]]\\ | ||
+ | "" | ||
</ | </ | ||
+ | 1. Ločuje samostojna [[stavek|stavka]] ali zvezi stavkov iste [[poved|povedi]]. Na primer: | ||
+ | <WRAP box twothirds round> | ||
- | 2. Ločuje sestavne dele priredij (protivnih, vzročnih ali sklepalnih). Na primer:< | ||
- | <WRAP box>**Pomni**: | + | 2. Ločuje sestavne dele [[priredje|priredij]] (protivnih, vzročnih ali sklepalnih). Na primer:<WRAP box twothirds round> |
- | V navadnih dvostavčnih priredjih namesto podpičja pogosto pišemo vejico, v daljših pa podpičje zamenjamo s piko.</ | + | <WRAP info> |
+ | |||
+ | V navadnih dvostavčnih | ||
3. Ločuje daljše priredne sestavine z vzporedno skladenjsko zgradbo; tudi s številkami, | 3. Ločuje daljše priredne sestavine z vzporedno skladenjsko zgradbo; tudi s številkami, | ||
- | črkami ali pomišljajem označene odstavčne naštevalne enote. Na primer:< | + | črkami ali [[pomisljaj|pomišljajem]] označene odstavčne naštevalne enote. Na primer:< |
- | a) v nedoločniku: | + | a) v nedoločniku: |
- | b) v velelniku: nes, nos, pros; | + | b) v velelniku: nes, nos, pros;\\ |
- | c) v deležniku na -l (množina, moški spol): smo delal, prosil.//</ | + | c) v deležniku na -l (množina, moški spol): smo delal, prosil.</ |
- | 4. Ločuje različne enorodne skupine naštevanega v istem stavku. Na primer: <WRAP box #id width :si>// Iz trgovine prinesi: jabolka, limone, hruške; kremo, zobno pasto, milo; krompir, zelje in fižol.//</ | + | 4. Ločuje različne enorodne skupine naštevanega v istem stavku. Na primer: <WRAP box twothirds round> Iz trgovine prinesi: jabolka, limone, hruške; kremo, zobno pasto, milo; krompir, zelje in fižol.</ |
- | 5. Ločuje dele proreka v veliki povedi. Na primer: <WRAP box #id width :si>//Ako imenujemo klasike tiste pisatelje, v katerih se splošnočloveške misli in čuti razodevajo v lepi obliki; ki imajo veljavo za zmerom, ne | + | 5. Ločuje dele [[prorek|proreka]] v veliki povedi. Na primer: <WRAP box twothirds round>Ako imenujemo klasike tiste pisatelje, v katerih se splošnočloveške misli in čuti razodevajo v lepi obliki; ki imajo veljavo za zmerom, ne samo za svoj čas; ki so vredni, da se stavijo za zgled prihodnjim: smemo po pravici |
- | samo za svoj čas; ki so vredni, da se stavijo za zgled prihodnjim: smemo po pravici | + | Prešerna imenovati klasika.</ |
- | Prešerna imenovati klasika.//</ | + | |
=====Raba v drugih jezikih==== | =====Raba v drugih jezikih==== | ||
Vrstica 36: | Vrstica 46: | ||
====Neskladenjska raba==== | ====Neskladenjska raba==== | ||
- | ==Raba v računalništvu== | + | ===Raba v računalništvu=== |
V računalniškem programiranju se podpičje pogosto rabi v imperativnih programskih jezikih za ločevanje ukazov. Takšna zgleda sta pascal in JavaScript. Zgleda vrstic, ki ločujeta ukaze (deklaracijo funkcije in funkcijo) v pascalu: | V računalniškem programiranju se podpičje pogosto rabi v imperativnih programskih jezikih za ločevanje ukazov. Takšna zgleda sta pascal in JavaScript. Zgleda vrstic, ki ločujeta ukaze (deklaracijo funkcije in funkcijo) v pascalu: | ||
+ | <WRAP box twothirds round> | ||
program PozdravljenSvet(output); | program PozdravljenSvet(output); | ||
writeln(' | writeln(' | ||
+ | </ | ||
V drugih proceduralnih jezikih podpičje zaključuje ukaze - na primer Ada, C, Java, C++, Maple. Zgleda vrstic, ki zaključujeta ukaz (deklaracijo spremenljivke in funkcijo) v C-ju: | V drugih proceduralnih jezikih podpičje zaključuje ukaze - na primer Ada, C, Java, C++, Maple. Zgleda vrstic, ki zaključujeta ukaz (deklaracijo spremenljivke in funkcijo) v C-ju: | ||
+ | <WRAP box twothirds round> | ||
int stevilo 0 ; | int stevilo 0 ; | ||
puts(" | puts(" | ||
+ | </ | ||
Nekateri drugi jeziki, kot so nekateri zbirniki in narečja Lispa, lahko rabijo podpičje tudi za označitev komentarjev. | Nekateri drugi jeziki, kot so nekateri zbirniki in narečja Lispa, lahko rabijo podpičje tudi za označitev komentarjev. | ||
V računalniškem sistemu je podpičje predstavljeno z desetiškima znakoma Unicode (;) in ASCII 59 ali šestnajstiško 0x003b | V računalniškem sistemu je podpičje predstavljeno z desetiškima znakoma Unicode (;) in ASCII 59 ali šestnajstiško 0x003b | ||
- | ==Raba v matematiki== | + | ===Raba v matematiki=== |
V jeziku funkcij podpičje v argumentu funkcije, ki stoji pred spremenljivko, | V jeziku funkcij podpičje v argumentu funkcije, ki stoji pred spremenljivko, | ||
- | V diferencialni geometriji podpičje, ki stoji pred indeksom, označuje kovariantni odvod funkcije po koordinati, označeni s tem indeksom. Navadni parcialni odvod je v takšnem zapisu označen z vejico. | + | V diferencialni geometriji podpičje, ki stoji pred indeksom, označuje kovariantni odvod funkcije po koordinati, označeni s tem indeksom. Navadni parcialni odvod je v takšnem zapisu označen z [[vejica|vejico]]. |
podpicje.1607607213.txt.gz · Zadnja sprememba: 2020/12/10 14:33 uporabnika fmarusic