podpicje
Primerjava izbranih različic
Prikazane so razlike med izbrano in trenutno različico strani.
Both sides previous revisionPrejšnja revizijaNaslednja revizija | Prejšnja revizija | ||
podpicje [2021/01/12 13:33] – lvon | podpicje [2021/01/21 16:02] (Trenutna) – lvon | ||
---|---|---|---|
Vrstica 2: | Vrstica 2: | ||
Podpičje je levostično [[nekončna ločila|nekončno ločilo]] sestavljeno iz navpično postavljene [[vejica|vejice]] in [[pika|pike]] (;). Je podobno [[dvopicje|dvopičju]], | Podpičje je levostično [[nekončna ločila|nekončno ločilo]] sestavljeno iz navpično postavljene [[vejica|vejice]] in [[pika|pike]] (;). Je podobno [[dvopicje|dvopičju]], | ||
- | <WRAP round todo> | + | |
- | </ | + | |
====Skladenjska raba==== | ====Skladenjska raba==== | ||
Vrstica 20: | Vrstica 19: | ||
</ | </ | ||
- | 1. Ločuje samostojna stavka ali zvezi stavkov iste povedi. Na primer: | + | 1. Ločuje samostojna |
- | <WRAP box twothirds round>// Dokler je človek mlad in krepak, je ves svet njegov: kamor položi trudno glavo, tam je doma; vse mu je prijazno, vse mu odpira | + | <WRAP box twothirds round> |
- | vrata in srce.//</ | + | |
- | 2. Ločuje sestavne dele priredij (protivnih, vzročnih ali sklepalnih). Na primer:< | + | 2. Ločuje sestavne dele [[priredje|priredij]] (protivnih, vzročnih ali sklepalnih). Na primer:< |
<WRAP info> | <WRAP info> | ||
- | V navadnih dvostavčnih priredjih namesto podpičja pogosto pišemo vejico, v daljših pa podpičje zamenjamo s piko.</ | + | V navadnih dvostavčnih |
3. Ločuje daljše priredne sestavine z vzporedno skladenjsko zgradbo; tudi s številkami, | 3. Ločuje daljše priredne sestavine z vzporedno skladenjsko zgradbo; tudi s številkami, | ||
- | črkami ali pomišljajem označene odstavčne naštevalne enote. Na primer:< | + | črkami ali [[pomisljaj|pomišljajem]] označene odstavčne naštevalne enote. Na primer:< |
- | a) v nedoločniku: | + | a) v nedoločniku: |
- | b) v velelniku: nes, nos, pros; | + | b) v velelniku: nes, nos, pros;\\ |
- | c) v deležniku na -l (množina, moški spol): smo delal, prosil.//</ | + | c) v deležniku na -l (množina, moški spol): smo delal, prosil.</ |
- | 4. Ločuje različne enorodne skupine naštevanega v istem stavku. Na primer: <WRAP box twothirds round>// Iz trgovine prinesi: jabolka, limone, hruške; kremo, zobno pasto, milo; krompir, zelje in fižol.//</ | + | 4. Ločuje različne enorodne skupine naštevanega v istem stavku. Na primer: <WRAP box twothirds round> Iz trgovine prinesi: jabolka, limone, hruške; kremo, zobno pasto, milo; krompir, zelje in fižol.</ |
- | 5. Ločuje dele proreka v veliki povedi. Na primer: <WRAP box twothirds round>//Ako imenujemo klasike tiste pisatelje, v katerih se splošnočloveške misli in čuti razodevajo v lepi obliki; ki imajo veljavo za zmerom, ne samo za svoj čas; ki so vredni, da se stavijo za zgled prihodnjim: smemo po pravici | + | 5. Ločuje dele [[prorek|proreka]] v veliki povedi. Na primer: <WRAP box twothirds round> |
- | Prešerna imenovati klasika.//</ | + | Prešerna imenovati klasika.</ |
=====Raba v drugih jezikih==== | =====Raba v drugih jezikih==== | ||
Vrstica 48: | Vrstica 46: | ||
====Neskladenjska raba==== | ====Neskladenjska raba==== | ||
- | ==Raba v računalništvu== | + | ===Raba v računalništvu=== |
V računalniškem programiranju se podpičje pogosto rabi v imperativnih programskih jezikih za ločevanje ukazov. Takšna zgleda sta pascal in JavaScript. Zgleda vrstic, ki ločujeta ukaze (deklaracijo funkcije in funkcijo) v pascalu: | V računalniškem programiranju se podpičje pogosto rabi v imperativnih programskih jezikih za ločevanje ukazov. Takšna zgleda sta pascal in JavaScript. Zgleda vrstic, ki ločujeta ukaze (deklaracijo funkcije in funkcijo) v pascalu: | ||
Vrstica 67: | Vrstica 65: | ||
V računalniškem sistemu je podpičje predstavljeno z desetiškima znakoma Unicode (;) in ASCII 59 ali šestnajstiško 0x003b | V računalniškem sistemu je podpičje predstavljeno z desetiškima znakoma Unicode (;) in ASCII 59 ali šestnajstiško 0x003b | ||
- | ==Raba v matematiki== | + | ===Raba v matematiki=== |
V jeziku funkcij podpičje v argumentu funkcije, ki stoji pred spremenljivko, | V jeziku funkcij podpičje v argumentu funkcije, ki stoji pred spremenljivko, | ||
- | V diferencialni geometriji podpičje, ki stoji pred indeksom, označuje kovariantni odvod funkcije po koordinati, označeni s tem indeksom. Navadni parcialni odvod je v takšnem zapisu označen z vejico. | + | V diferencialni geometriji podpičje, ki stoji pred indeksom, označuje kovariantni odvod funkcije po koordinati, označeni s tem indeksom. Navadni parcialni odvod je v takšnem zapisu označen z [[vejica|vejico]]. |
podpicje.1610454835.txt.gz · Zadnja sprememba: 2021/01/12 13:33 uporabnika lvon