Sodobna slovenska slovnica

Uporabniška orodja

Orodja spletišča

Sled:
podpicje

Primerjava izbranih različic

Prikazane so razlike med izbrano in trenutno različico strani.

Poveži s tem pogledom primerjave.

Both sides previous revisionPrejšnja revizija
podpicje [2021/01/21 13:51] – fmarusicpodpicje [2021/01/21 16:02] (Trenutna) – lvon
Vrstica 27: Vrstica 27:
 <WRAP info>**Pomni**: <WRAP info>**Pomni**:
  
-V navadnih dvostavčnih [[priredje|priredjih]] namesto [[podpicje|podpičja]] pogosto pišemo [[vejica|vejico]], v daljših pa [[podpicje|podpičje]] zamenjamo s [[pika|piko]].</WRAP>+V navadnih dvostavčnih [[priredje|priredjih]] namesto [[podpicje|podpičja]] pogosto pišemo [[vejica|vejico]], v daljših pa podpičje zamenjamo s [[pika|piko]].</WRAP>
  
-3. Ločuje daljše [[priredje|priredne]] sestavine z vzporedno skladenjsko zgradbo; tudi s številkami,+3. Ločuje daljše priredne sestavine z vzporedno skladenjsko zgradbo; tudi s številkami,
 črkami ali [[pomisljaj|pomišljajem]] označene odstavčne naštevalne enote. Na primer:<WRAP box twothirds round>Nenaglašeni i se v narečju rad izgubi:\\ črkami ali [[pomisljaj|pomišljajem]] označene odstavčne naštevalne enote. Na primer:<WRAP box twothirds round>Nenaglašeni i se v narečju rad izgubi:\\
 a) v nedoločniku: delat, nosit;\\ a) v nedoločniku: delat, nosit;\\
Vrstica 35: Vrstica 35:
 c) v deležniku na -l (množina, moški spol): smo delal, prosil.</WRAP> c) v deležniku na -l (množina, moški spol): smo delal, prosil.</WRAP>
  
-4. Ločuje različne enorodne skupine naštevanega v istem [[stavek|stavku]]. Na primer: <WRAP box twothirds round>// Iz trgovine prinesi: jabolka, limone, hruške; kremo, zobno pasto, milo; krompir, zelje in fižol.//</WRAP>+4. Ločuje različne enorodne skupine naštevanega v istem stavku. Na primer: <WRAP box twothirds round> Iz trgovine prinesi: jabolka, limone, hruške; kremo, zobno pasto, milo; krompir, zelje in fižol.</WRAP>
  
-5. Ločuje dele [[prorek|proreka]] v veliki povedi. Na primer: <WRAP box twothirds round>//Ako imenujemo klasike tiste pisatelje, v katerih se splošnočloveške misli in čuti razodevajo v lepi obliki; ki imajo veljavo za zmerom, ne samo za svoj čas; ki so vredni, da se stavijo za zgled prihodnjim: smemo po pravici +5. Ločuje dele [[prorek|proreka]] v veliki povedi. Na primer: <WRAP box twothirds round>Ako imenujemo klasike tiste pisatelje, v katerih se splošnočloveške misli in čuti razodevajo v lepi obliki; ki imajo veljavo za zmerom, ne samo za svoj čas; ki so vredni, da se stavijo za zgled prihodnjim: smemo po pravici 
-Prešerna imenovati klasika.//</WRAP>+Prešerna imenovati klasika.</WRAP>
  
 =====Raba v drugih jezikih==== =====Raba v drugih jezikih====
  
-V grščini [[podpicje|podpičje]] označuje vprašanje. V francoski tipografiji se [[podpicje|podpičje]], loči od predhodnega znaka s kratkim nedeljivim presledkom. V računalniškem naboru znakov ga pogosto zamenja navadni presledek. +V grščini podpičje označuje vprašanje. V francoski tipografiji se podpičje, loči od predhodnega znaka s kratkim nedeljivim presledkom. V računalniškem naboru znakov ga pogosto zamenja navadni presledek. 
  
 ====Neskladenjska raba==== ====Neskladenjska raba====
Vrstica 48: Vrstica 48:
 ===Raba v računalništvu=== ===Raba v računalništvu===
  
-V računalniškem programiranju se [[podpicje|podpičje]] pogosto rabi v imperativnih programskih jezikih za ločevanje ukazov. Takšna zgleda sta pascal in JavaScript. Zgleda vrstic, ki ločujeta ukaze (deklaracijo funkcije in funkcijo) v pascalu:+V računalniškem programiranju se podpičje pogosto rabi v imperativnih programskih jezikih za ločevanje ukazov. Takšna zgleda sta pascal in JavaScript. Zgleda vrstic, ki ločujeta ukaze (deklaracijo funkcije in funkcijo) v pascalu:
 <WRAP box twothirds round> <WRAP box twothirds round>
 program PozdravljenSvet(output); program PozdravljenSvet(output);
Vrstica 54: Vrstica 54:
 writeln('Pozdravljen svet!'); writeln('Pozdravljen svet!');
 </WRAP> </WRAP>
-V drugih proceduralnih jezikih [[podpicje|podpičje]] zaključuje ukaze - na primer Ada, C, Java, C++, Maple. Zgleda vrstic, ki zaključujeta ukaz (deklaracijo spremenljivke in funkcijo) v C-ju:+V drugih proceduralnih jezikih podpičje zaključuje ukaze - na primer Ada, C, Java, C++, Maple. Zgleda vrstic, ki zaključujeta ukaz (deklaracijo spremenljivke in funkcijo) v C-ju:
  
 <WRAP box twothirds round> <WRAP box twothirds round>
Vrstica 61: Vrstica 61:
 puts("Pozdravljen svet!") ; puts("Pozdravljen svet!") ;
 </WRAP> </WRAP>
-Nekateri drugi jeziki, kot so nekateri zbirniki in narečja Lispa, lahko rabijo [[podpicje|podpičje]] tudi za označitev komentarjev.+Nekateri drugi jeziki, kot so nekateri zbirniki in narečja Lispa, lahko rabijo podpičje tudi za označitev komentarjev.
  
-V računalniškem sistemu je [[podpicje|podpičje]] predstavljeno z desetiškima znakoma Unicode (;) in ASCII 59 ali šestnajstiško 0x003b+V računalniškem sistemu je podpičje predstavljeno z desetiškima znakoma Unicode (;) in ASCII 59 ali šestnajstiško 0x003b
  
 ===Raba v matematiki=== ===Raba v matematiki===
  
-V jeziku funkcij [[podpicje|podpičje]] v argumentu funkcije, ki stoji pred spremenljivko, označuje, da je dana funkcija funkcija te spremenljivke, ni pa nujno.+V jeziku funkcij podpičje v argumentu funkcije, ki stoji pred spremenljivko, označuje, da je dana funkcija funkcija te spremenljivke, ni pa nujno.
  
-V diferencialni geometriji [[podpicje|podpičje]], ki stoji pred indeksom, označuje kovariantni odvod funkcije po koordinati, označeni s tem indeksom. Navadni parcialni odvod je v takšnem zapisu označen z [[vejica|vejico]]. +V diferencialni geometriji podpičje, ki stoji pred indeksom, označuje kovariantni odvod funkcije po koordinati, označeni s tem indeksom. Navadni parcialni odvod je v takšnem zapisu označen z [[vejica|vejico]]. 
  
  
  
podpicje.1611233497.txt.gz · Zadnja sprememba: 2021/01/21 13:51 uporabnika fmarusic