Sodobna slovenska slovnica

Uporabniška orodja

Orodja spletišča

Sled:
samostalniska_zveza

Primerjava izbranih različic

Prikazane so razlike med izbrano in trenutno različico strani.

Poveži s tem pogledom primerjave.

Both sides previous revisionPrejšnja revizija
Naslednja revizija		Prejšnja revizija
samostalniska_zveza [2017/11/25 08:51] – [Samostalniška zveza] larasamostalniska_zveza [2018/01/15 09:36] (Trenutna) – fmarusic
Vrstica 1: Vrstica 1:
-====== Samostalniška zveza ======+===== Samostalniška zveza ===== 
 + 
 +==== Na splošno ====
  
 Samostalniška zveza je zveza [[samostalnik|samostalnika]] in dodatkov. Samostalniška zveza je zveza [[samostalnik|samostalnika]] in dodatkov.
Vrstica 7: Vrstica 9:
  
 - Površinsko gledano (po Slovenski slovnici) so samostalniške zveze //Peter//, //miza// in recimo //dežurni// vse nastavljene in posledično enake, vendar je najverjetnejša analiza [[posamostaljenih pridevnikov]], kot je naprimer //dežurni//, gotovo bolj zapletena in vključuje tudi neizgovorjen samostalnik, kar iz površinsko nesestavljene samostalniške zveze naredi podredno sestavljeno samostalniško zvezo. - Površinsko gledano (po Slovenski slovnici) so samostalniške zveze //Peter//, //miza// in recimo //dežurni// vse nastavljene in posledično enake, vendar je najverjetnejša analiza [[posamostaljenih pridevnikov]], kot je naprimer //dežurni//, gotovo bolj zapletena in vključuje tudi neizgovorjen samostalnik, kar iz površinsko nesestavljene samostalniške zveze naredi podredno sestavljeno samostalniško zvezo.
 +
 +==== Zgradba samostalniške zveze ====
  
 Priredno zložena samostalniška zveza sta zelo verjetno samo dve samostalniški zvezi. Sestavljene samostalniške zveze, podobne primeru (1), so bolj zanimive. Priredno zložena samostalniška zveza sta zelo verjetno samo dve samostalniški zvezi. Sestavljene samostalniške zveze, podobne primeru (1), so bolj zanimive.
-(1) nekaj rdečih koles in avtomobilov 
-Podredno zložene samostalniške zveze lahko, površinsko gledano, razdelimo na [[jedro]] in [[prilastek]], s tem, da je prilastek lahko na levi ali desni strani samostalnika. 
  
-==== Levi prilastek ==== +(1) //nekaj rdečih koles in avtomobilov//
- (oz. vse kar se nahaja pred jedrom) je tipično ujemlani pridevnik oz. katera druga pridevniška beseda +
-  * pridevnik       //velika hiša// +
-  * števnik         //dve hiši, pet hiš// +
-  * svojilni zaimek   //njegova hiša//+
  
-Izjemoma so levi prilastki tudi neujemalni: //poceni blago//, //nje pogledi//, //špica film// ... +Podredno zložene samostalniške zveze lahko, površinsko gledano, razdelimo na [[jedro]] in [[prilastek]], s tem, da je prilastek lahko na levi ali desni strani samostalnika.
-Med levimi prilastki so velike razlike. Ločiti bi bilo treba vsaj [[pridevniška zveza|pridevniške zveze]] od ostalih sestavin samostalniške zveze. tudi znotraj posamičnih skupin najdemo odstopanja: [[števniki|števniki]] se recimo ne obnašajo enotno, pravi (pridevnikom podobni) prilastki so le //ena//, //dva//, //tri//, //štiri//.+
  
-==== Desni prilastek ==== +[[Levi prilastek]]
- (oz. vse kar se nahaja za jedrom) je krovno ime za zelo različne stvari: +
-  * goli pridevnik          *//stavba velika// (je nemogoče ob nevtralni intonaciji) +
-  * pridevniška zveza        //stavba velika kot hrib  //              ujemalni desni prilastek +
-  * samostalnik              //človek žaba, stric Cene//               ujemalni desni prilastek +
-                             //Hotel Turist, Slika Doriana Greya//     neujemalni desni prilastek+
  
-Zgradbe samostalniške zveze se bomo lotili metodično. Za začetek se lahko vrnemo nazaj na točko, ko smo govorili o navezovanju. Tam smo opazovali, da se [[povratno osebni zaimek|povratno osebni]] in [[povratno svojilni zaimek|povratno svojilni zaimki]] lahko navežejo tudi na "[[osebek]]" znotraj samostalniške zveze, kot to vidimo v primeru (4a). Ker se nismo hoteli odreči generalizacijam glede navezovanja, smo omenili možnost, da znotraj samostalniške zveze najdemo enako zgradbo kot v stavku. Nadalje vidimo, da je navezovanje možno le v eno smer, ime v položaju levega prilastka lahko navezuje anaforične izraze v desnem prilastku, ne more pa ime na položaju desnega prilastka navezovati anaforične izraze v levem prilastku. Iz tega jasno sledi, da ima samostalniška zveza notranjo zgradbo.+[[Desni prilastek]] 
 +  
 + 
 +Zgradbe samostalniške zveze se bomo lotili metodično. Za začetek se lahko vrnemo nazaj na točko, ko smo govorili o navezovanju. Tam smo opazovali, da se [[povratno osebni zaimek|povratno osebni]] in [[povratno svojilni zaimek|povratno svojilni zaimki]] lahko navežejo tudi na "[[osebek]]" znotraj samostalniške zveze, kot to vidimo v primeru (4a). Ker se nismo hoteli odreči generalizacijam glede navezovanja, smo omenili možnost, da znotraj samostalniške zveze najdemo enako zgradbo kot v stavku. Nadalje vidimo, da je navezovanje možno le v eno smer, ime v položaju levega prilastka lahko navezuje [[anaforične izraze]] v desnem prilastku, ne more pa ime na položaju desnega prilastka navezovati anaforične izraze v levem prilastku. Iz tega jasno sledi, da ima samostalniška zveza notranjo zgradbo.
  
   (1) a. Kekčev opis samega sebe / Petrova slika svoje mame    (1) a. Kekčev opis samega sebe / Petrova slika svoje mame 
       b. *svoj opis Janeza       b. *svoj opis Janeza
  
-Spomnimo se lahko tudi, da je podobno kot glagol tudi samostalnik pripisoval udeleženske vloge ter da smo podobno kot ob glagolu stavčna dopolnila opazovali tudi ob samostalniku. Vse to nas napeljuje na hipotezo, da sta zgradbi samostalniške zveze in stavka v marsičem sorodni. Tej hipotezi bomo sledili in iskali razčlenjeno zgradbo samostalniške zveze.+Spomnimo se lahko tudi, da je podobno kot glagol tudi samostalnik pripisoval udeleženske vloge ter da smo podobno kot ob glagolu stavčna dopolnila opazovali tudi ob samostalniku. Vse to nas napeljuje na hipotezo, da sta zgradbi samostalniške zveze in stavka v marsičem sorodni.
  
 Kjerkoli se lahko pojavi samostalniška zveza, se načeloma lahko pojavi kakršnakoli samostalniška zveza. Seveda je pomembno, katera samostalniška zveza se pojavi kje zaradi pomena stavka, ne bo pa kompleksnost zveze vplivala na slovnično pravilnost stavka. Iz tega lahko sklepamo, da interna zgradba samostalniške zveze ni pomembna za zgradbo stavka, kar pomeni, da so samostalniške zveze res samostojne in torej še toliko bolj podobne celotnim stavkom. Kjerkoli se lahko pojavi samostalniška zveza, se načeloma lahko pojavi kakršnakoli samostalniška zveza. Seveda je pomembno, katera samostalniška zveza se pojavi kje zaradi pomena stavka, ne bo pa kompleksnost zveze vplivala na slovnično pravilnost stavka. Iz tega lahko sklepamo, da interna zgradba samostalniške zveze ni pomembna za zgradbo stavka, kar pomeni, da so samostalniške zveze res samostojne in torej še toliko bolj podobne celotnim stavkom.
 Približno takšno funkcijo kot jo v stavku opravlja glagol, jo v samostalniški zvezi opravlja samostalnik, ki je načeloma edina nujna sestavina samostalniške zveze. Pravimo načeloma, ker obstajajo tudi samostalniške zveze brez prototipičnih samostalnikov, recimo osebni ali nedoločni, vprašalni itd. zaimki: Približno takšno funkcijo kot jo v stavku opravlja glagol, jo v samostalniški zvezi opravlja samostalnik, ki je načeloma edina nujna sestavina samostalniške zveze. Pravimo načeloma, ker obstajajo tudi samostalniške zveze brez prototipičnih samostalnikov, recimo osebni ali nedoločni, vprašalni itd. zaimki:
 +
 - //jaz, ti, on// ... - //jaz, ti, on// ...
 - //nekdo, nekaj, vsak, nihče// ... - //nekdo, nekaj, vsak, nihče// ...
  
 Ali pa posamostaljeni pridevniki, ki ravno tako niso samostalniki (zgoraj smo omenili možnost, da se v teh zvezah dejansko nahaja neizrečen samostalnik). Ali pa posamostaljeni pridevniki, ki ravno tako niso samostalniki (zgoraj smo omenili možnost, da se v teh zvezah dejansko nahaja neizrečen samostalnik).
 +
 - //ta beli, ta rdeči, dežurni// ... - //ta beli, ta rdeči, dežurni// ...
  
 Podobno kot imamo v stavku nad glagolom celo serijo funkcionalnih besednih zvez, celoten stavek pa naj bi dejansko bil časovna zveza (oz. zveza časovne morfologije) tudi nad samostalnikom z lahkoto najdemo funkcionalne besednih zvez. Podobno kot imamo v stavku nad glagolom celo serijo funkcionalnih besednih zvez, celoten stavek pa naj bi dejansko bil časovna zveza (oz. zveza časovne morfologije) tudi nad samostalnikom z lahkoto najdemo funkcionalne besednih zvez.
  
-- Dejansko jedro samostalniške zveze naj bi bil določilnik = determiner (določni in nedoločni členi, kvantifikatorji itd.)+- Dejansko jedro samostalniške zveze naj bi bil [[določilnik]] = determiner (določni in nedoločni členi, kvantifikatorji itd.) 
  
- - Določilniki določajo tip samostalniške zveze, ali je določna ali nedoločna, kakšen je njen pomen, kakšne so njene skladenjske lastnosti itd. Podobno tudi znotraj stavka jedro časovne zveze določa ali bo stavek nedoločniški polstavek ali stavek z izraženo časovno morfologijo oz. kako smo ga mi poimenovali "določniški". Znova smo prišli do paralele med stavkom in samostalniško zvezo. 
  
   - V angleščini, nemščini, italijanščini je osrednja vloga določilnikov bolj očitna, tam ima vsaka samostalniška zveza nujno ob sebi določni ali nedoločni člen. Slovenščina določnega člena nima, se pa zdi, da je uporaba nedoločnega člena v pogovorni slovenščini (skoraj) obvezna.   - V angleščini, nemščini, italijanščini je osrednja vloga določilnikov bolj očitna, tam ima vsaka samostalniška zveza nujno ob sebi določni ali nedoločni člen. Slovenščina določnega člena nima, se pa zdi, da je uporaba nedoločnega člena v pogovorni slovenščini (skoraj) obvezna.
-  - + 
 (5) //S sabo je prnesu (en= piskr in z'čnu kuhat, z (enim) drugim piskrom pa je neki mahal naokoli.// (5) //S sabo je prnesu (en= piskr in z'čnu kuhat, z (enim) drugim piskrom pa je neki mahal naokoli.//
 (6) //(Eni) trije tipsoni so kr začeli utrujat. - *(uni) trije tipsoni ...// (6) //(Eni) trije tipsoni so kr začeli utrujat. - *(uni) trije tipsoni ...//
samostalniska_zveza.1511596285.txt.gz · Zadnja sprememba: 2017/11/25 08:51 uporabnika lara