Primerjava izbranih različic

Prikazane so razlike med izbrano in trenutno različico strani.

--- stevniki [2017/11/06 08:47] – ustvarjena fmarusic
+++ stevniki [2017/11/06 09:36] (Trenutna) – fmarusic
@@ Vrstica 1: / Vrstica 1: @@
+===== Števniki =====
-Števniki se ne obnašajo enotno. Razlikujejo se glede na:
+  * [[Glavni števniki]]
-	- obrazila,
+  * [Vrstilni števniki]
-	- sklon, v katerem se samostalnik pojavlja,
+  * [Ločilni števniki]
-	- ujemanje, ki ga samostalniška zveza zahteva ob glagolu.
-**Pridevniški števniki**
-Jedrni samostalnik določa spol števnika, ki se mora s samostalnikom ujemati v spolu sklonu in (slovničnem) številu.
-	Primeri: - ena hiša,
-		 - dvema mestoma,
-		 - trem konjem.
-Samostalniška zveza s pridevniškim števnikom se v stavku obnaša čisto običajno. Z glagolom se ujema v spolu, številu in osebi. V vseh pogledih se tak števnik obnaša kot pridevnik.
-	Primeri: - dve hiši sta bili podrti,
-		 - tri trgovine so bile zaprte,
-	         - štirje prijatelji so odšli iskat Kosobrina.
-**Jedrni/členski števniki**
-Števnik ima nespremenljivo obliko za vse spole. Glavni števnik določa sklon jedrnemu samostalniku v imenovalniku in tožilniku. Samostalnik je v rodilniku množine in števnik se obnaša kot jedro samostalniške zveze.
-	Primera: - pet hiš,
-		 - sto korakov.
-Celotna samostalniška zveza ne sproža glagolskega ujemanja – glagol ima obliko za tretjo osebo srednjega spola ednine.
-	Primera: dva tisoč evrov je bilo premalo proti *dva tisoč evrov so bili premalo.
-V Toporišičevi Slovenski slovnici piše, da v drugih (odvisnih) sklonih samostalnik sklanjamo normalno, števnik pa neobvezno. Sklanjanje števnika je sicer v določenih primerih skoraj obvezno, v drugih pa nezaželeno ali celo nemogoče. Zdi se, da nižje številke zahtevajo sklanjanje, medtem ko je pri višjih številih to bolj prostor.
-	Primeri: - petim hišam se podira streha proti *pet hišam se podira streha,
-	         - dimnik je očistil že desetim hišam proti *dimnik je očistil že deset hišam,
-	         - stanovanja so prodali stotim družinam proti stanovanja so prodali sto družinam,
-	         - hiše so porušili sto dvajsetim družinam proti ?hiše so porušili sto dvajset družinam.
-**Samostalniški/členski števniki**
-Ti števniki se obnašajo kot samostalniki in kot členi.
-Ko se obnašajo kot samostalniki, se sklanjajo kot samostalniki, pomensko jedrni samostalnik samostalniške zveze pa je v rodilniku množine.
-Ko se obnašajo kot členi, sprožajo glagolsko ujemanje s 3. osebo ednine v srednjem spolu. Tak števnik pa ne ohranja enake oblike, ko pred njega damo drugega.
-	Primera: - dva tisoč proti *dva tisoča,
-		 - pet tisoč proti *pet tisočev.
-Množinska oblika za člen je recimo milijone, za samostalnik pa milijoni. Pri pet se različici znova združita in v obeh primerih sprožita ujemanje s 3. osebo ednine v srednjem spolu.
-	Primeri: - milijon evrov je ležalo na mizi proti milijon evrov je ležal na mizi,
-		 - dva milijona evrov je bilo dovolj proti dva milijona evrov sta bila dovolj,
-		 - dva milijona evrov proti *dva milijon evrov,
-		 - trije milijoni evrov so izpuhteli proti *trije milijoni evrov je izpuhtelo …
-Števnik //milijon// se lahko sklanja kot samostalnik ali pa kot členski števnik (kjer imamo zopet načeloma dve možnosti nesklanjalno in sklanjalno, ki pa se ne zdi mogoča pri //en milijon// in //dva milijona//). Zgradbi primerno se obnaša tudi pomensko jedrni samostalnik sam. zveze. Če je //milijon// samostalnik, bo jedrni samostalnik vedno v rodilniku množine, ko je //milijon// člen, pa se tudi jedrni samostalnik sklanja.
-(53) - ostal je brez enega milijona tolarjev proti *ostal je brez en milijon tolarjev,
-- škodo je poplačal z enim milijonom tolarjev proti ??škodo je poplačal z en milijon tolarji,
-- avto je popravil z dvema milijonoma tolarjev proti avto je popravil z dva milijona tolarji,
-- s tremi milijoni tolarjev je kupil hišo proti ??s tri milijone je kupil hišo, ??s tri milijoni tolarji je kupil hišo in *s tremi milijoni tolarji je kupil hišo,
-- pomagal si je s petimi milijoni tolarjev proti ?pomagal si je s pet milijoni tolarjev, *pomagal si je s pet milijoni tolarji in *pomagal si je s petimi milijoni tolarji.
-Dejansko to ni pravo člensko obnašanje, saj spreminja svojo obliko tudi v imenovalniku (primerjaj //sto// in //tisoč// – //dvesto, tristo, petsto ... dva tisoč, tri tisoč, pet tisoč ...//).
-**Samostalniški**
-Ni variacije med števniki, četudi se zdi, da se vsaj v določenih pogledih tudi //milijarda// lahko obravnava kot števnik mešanega tipa. Jedrni samostalnik je sicer vedno v rodilniku, vendar pa je glagolsko ujemanje lahko z //milijardo// ali pa 3. os. ed. sr. spol. Tudi ko pride do oblike števnika v odvisnih sklonih, ni vse najbolj jasno.
-(54)
-a. //milijarda evrov//
-b. //Dve milijardi evrov je izpuhtelo/sta izpuhteli.//
-c. //Tri milijarde evrov je izpuhtelo/so izpuhtele.//
-č. //S tremi milijardami evrov si je kupil hišo.//
-   //??S tri milijarde evrov si je kupil hišo.//
-   //Trem milijardam evrov nihče ne reče "ne".//
-   //*Tri milijardam evrov nihče ne reče "ne".//
-S to kratko predstavitvijo, debata o števnikih še zdaleč ni končana. Še vedno obstaja precej nepojasnjenih podrobnosti. Vseeno se bomo tu lotili približne analize.
-Med samostalniške števnike lahko štejemo tudi samostalnike narejene iz števil: //dvojica, trojica, četverica/četvorka, peterica/peterka/??petorka, šesterica/šesterka/??šestorka ...// Da so to pravi samostalniki lepo vidimo tudi po tem, da jih lahko seštevamo in modificiramo s pridevniki.