Stara različica tega dokumenta!
Kazalo
Vprašaj
Vprašaj je enodelno končno ločilo na koncu vprašalnega stavka. Poznamo skladenjsko in neskladenjsko rabo.
Skladenjska raba
V skladenjski rabi ga zapisujemo na koncu enostavčnih vprašalnih povedi in za podredjem, v katerem je glavni stavek vprašalni. Primer enostavčne povedi: Kako si kaj? Primer podredja: Vprašala si me, kje sem bila včeraj?
Posebnosti
1. Za vprašalnim odvisnikom stoji vprašaj samo tedaj, kadar ga zahteva glavni stavek, sicer pa pika ali klicaj: primer: Vprašali smo ga, ali je že jedel kosilo.
2. Končno ločilo citirane povedi izpuščamo, če bi moralo stati pred končnim vprašajem vprašalne povedi: Primer: Kdo je zavpil dol z njimi?
Če je citirana poved med narekovaji, lahko ohrani svoj vprašaj ali klicaj. Primer: Kdo je zavpil »Dol z njimi!«?
Če je taka citirana poved za dvopičjem, ohranja svoje ločilo, zamenja pa se ločilo napovednega stavka. Primer: Kdo je napisal tole: En hribček bom kupil.
Če je na koncu priredja ali proste zveze stavkov iste povedi, če je zadnji neodvisni stavek vprašalni: Primer: Korenike dehte pod hladom ros, mavrične rose bleste sredi vej, kje je tvoja sila, kje tvoj ponos?
3. za vrinjeno vprašalno povedjo v drugi povedi: Primer: Na gregorjevo – otec, še veš?
4. na koncu vprašalnega dobesednega navedka pred spremnim stavkom premega govora: Primer: »Kaj je temu vrabcu?« je vprašala Malči nejevoljno.
1. Pri čustveno obarvanih vprašanjih se poleg vprašaja rabi še klicaj ali celo klicaj sam. Primer: Ali se tako govori z očetom?!
2. V naslovih besedil za vprašalnimi povedmi pišemo vprašaj navadno le v takih primerih, ko bi se sicer vprašalna poved lahko razumela pripovedno. Primer: Kako do strokovnjakov proti Mir na Bližnjem vzhodu?
3. Stopnjevana vprašalnost se lahko zaznamuje z dvema ali večstičnimi vprašaji: Primer: Kam greš? Kam??
Neskladenjska raba
Vprašaj pa se lahko rabi tudi neskladenjsko, in sicer sredi besedila v oklepaju ali pa na robu besedila za izražanje dvoma. Primer: Prešeren je bil rojen na (?) Vrbi.
Uporaba v drugih jezikih
V španščini se v vprašalnih povedih uporabljata dva vprašaja. Narobe obrnjen vprašaj na začetku in običajen na koncu. Na primer:¿Cómo estás?
Uporaba na drugih področjih
V medicini
V angleških zdravniških opombah se uporablja vprašaj, ki nakazuje morebitno diagnozo.
V matematiki
V matematiki „?“ običajno označuje funkcijo Minkowskega vprašalnika. V enačbah lahko pomeni „vprašan“ v nasprotju z „definiran“.
Pri igrah
V algebraičnem šahovskem zapisu nekatere šahovske ločila vključujejo: „?“ označuje slabo potezo, „??“ napaka, „?!“ dvomljiva poteza in „!?“ zanimiva poteza.
V Scrabble vprašaj označuje prazno ploščico.