vrstni_red_besed
Primerjava izbranih različic
Prikazane so razlike med izbrano in trenutno različico strani.
Both sides previous revisionPrejšnja revizijaNaslednja revizija | Prejšnja revizija | ||
vrstni_red_besed [2017/11/05 12:16] – lara | vrstni_red_besed [2018/01/12 10:15] (Trenutna) – fmarusic | ||
---|---|---|---|
Vrstica 1: | Vrstica 1: | ||
- | **VRSTNI RED BESED** | + | =====VRSTNI RED BESED===== |
- | Samostalniška zveza je zveza samostalnika in dodatkov. | ||
- | Jože Tošporišič (2001) loči med priredno, podredno in pristavčno zloženimi samostalniškimi zvezami, kar pa ni uporabno, saj so si zložene samostalniške zveze zelo različne med seboj. | ||
- | Bolj smiselna je delitev na enostavne in podredno zložene samostalniške zveze, četudi so vsaj nekatere enostavne samostalniške zveze zgradbeno popolnoma primerljive s sestavljenimi. Kakršnakoli površinska klasifikacija bo namreč vedno opisala le nekaj površinskih lastnosti samostalniških zvez. | ||
- | - Površinsko gledano (po Slovenski slovnici) so samostalniške zveze //Peter//, // | + | * [[Vrstni red osebka, predmeta |
- | Priredno zložena samostalniška zveza sta zelo verjetno samo dve samostalniški zvezi. Sestavljene samostalniške zveze, podobne primeru (1), so bolj zanimive. | + | * [[Vrstni red prislovov]] v stavku |
- | (1) nekaj rdečih koles in avtomobilov | + | |
- | Podredno zložene samostalniške zveze lahko, površinsko gledano, razdelimo na jedro in prilastek, s tem, da je prilastek lahko na levi ali desni strani samostalnika. | + | |
- | **Levi prilastek** (oz. vse kar se nahaja pred jedrom) je tipično ujemlani pridevnik oz. katera druga pridevniška beseda | + | * |
- | * pridevnik | + | |
- | * števnik | + | |
- | * svojilni zaimek | + | |
- | Izjemoma so levi prilastki tudi neujemalni: //poceni blago//, //nje pogledi//, //špica film// ... | + | * [[Vrstni red pridevnikov]] znotraj |
- | Med levimi prilastki so velike razlike. Ločiti bi bilo treba vsaj pridevnike od ostalih sestavin | + | |
- | | + | ====vezniška zveza==== |
- | * goli pridevnik | + | |
- | * pridevniška zveza // | + | |
- | * samostalnik | + | |
- | // | + | |
- | Zgradbe samostalniške zveze se bomo lotili metodično. za začetek se lahko vrnemo nazaj na točko, ko smo govorili o navezovanju. Tam smo opazovali, da se povratno osebni in povratno svojilni zaimki lahko navežejo tudi na " | + | Za priredno zložene vezniške zveze se privzema takšna zgradba: |
- | (4) a. //Kekčev opis samega sebe// / //Petrova slika svoje mame// | + | [krave [in teleta]] |
- | b. *svoj opis Janeza | + | |
- | + | ||
- | Spomnimo se lahko tudi, da je podobno kot glagol tudi samostalnik pripisoval udeleženske vloge ter da smo se podobno kot ob glagolu stavčna dopolnila opazovali tudi ob samostalniku. Vse to nas napeljuje na hipotezo, da sta zgradbi samostalniške zveze in stavka v marsičem sorodni. Tej hipotezi bomo sledili in iskali razčlenjeno zgradbo samostalniške zveze. | + | |
- | + | ||
- | Kjerkoli se lahko pojavi samostalniška zveza, se načeloma lahko pojavi kakršnakoli samostalniška zveza. seveda je pomembno, katera samostalniška zveza se pojavi kje zaradi pomena stavka, ne bo pa kompleksnost zveze vplivala na slovnično pravilnost stavka. Iz tega lahko sklepamo, da interna zgradba samostalniške zveze ni pomembna za zgradbo stavka, kar pomeni, da so samostalniške zveze res samostojne in torej še toliko bolj podobne celotnim stavkom. | + | |
- | Približno takšno funkcijo kot jo v stavku opravlja glagol, jo v samostalniški zvezi opravlja samostalnik, | + | |
- | - //jaz, ti, on// ... | + | |
- | - //nekdo, nekaj, vsak, nihče// ... | + | |
- | + | ||
- | Ali pa posamostaljeni pridevniki, ki ravno tako niso samostalniki (zgoraj so omenili možnost, da se v teh zvezah dejansko nahaja neizrečen samostalnik). | + | |
- | - //ta beli, ta rdeči, dežurni// ... | + | |
- | + | ||
- | Podobno kot imamo v stavku nad glagolom celo serijo funkcionalnih besednih zvez, celoten stavek pa naj bi dejansko bil časovna zveza (oz. zveza časovne morfologije) tudi nad samostalnikom z lahkoto najdemo funkcionalne besednih zvez. | + | |
- | + | ||
- | - Dejansko jedro samostalniške zveze naj bi bil določnik = determiner (določni in nedoločni členi, kvantifikatorji itd.) | + | |
- | + | ||
- | - Določilniki določajo tip samostalniške zveze, ali je določna ali nedoločna, kakšen je njen pomen, kakšne so njene skladenjske lastnosti itd. Poznamo tudi znotraj stavka jedro časovne zveze določa ali bo stavek nedoločniški polstavek ali stavek z izraženo časovno morfologijo oz. kakos mo ga mi poimenovali " | + | |
- | + | ||
- | - V angleščini, | + | |
- | - | + | |
- | (5) //S sabo je prnesu (en= piskr in z'čnu kuhat, z (enim) drugim piskrom pa je neki mahal naokoli.// | + | |
- | (6) //(Eni) trije tipsoni so kr začeli utrujat. - *(uni) trije tipsoni ...// | + | |
- | + | ||
- | - Nekateri določilniki določajo sklon samostalnika: | + | |
- | - //vsaka hiša, vsake hiše// | + | |
- | - //vse hiše, vse hiše// | + | |
- | - //vidim malo psov; malo psov je prišlo ... kost sem dal psom// | + | |
- | - //nekaj psov vidim/je prišlo ... kost sem razdelil med nekaj psi// | + | |
- | + | ||
- | - Nekateri določilniki se ne sklanjajo: | + | |
- | - //nekaj psov z nekaj psi// | + | |
- | - //nekaj hiš z nekaj hišami// | + | |
- | - //nekaj mest z nekaj mesti// | + | |
- | + | ||
- | **Samostalniška zveza je dejansko določilniška zveza, zato bomo o njej govorili kot o DP (determiner phrase = določilniška zveza).** | + | |
- | + | ||
- | Ko pogledamo notranjo zgradbo samostalniške zveze (oz. določilniške zveze), vidimo, da imajo notranji deli DP-ja stalen besedni red (prim. toporišič 2001): | + | |
- | + | ||
- | - Če začnemo pri vrhu vidimo, da je določilnik nujno prva sestavina samostalniške zveze, (7-8). Sledi mu kazalni zaimek, njemu pa števnik, ki načeloma ne more biti levo od kazalnega zaimka (oz. se zdi, da je kazalni zaimek, v tem primeru kot nekakšen pridevnik). Nedovoljen vrstni red je tudi pridevnik > števnik (11-12). | + | |
- | + | ||
- | * določilnik --> kazalni zaimek, števnik | + | |
- | (7) //vsi tisti tam// | + | |
- | (8) ena tri mesta vs. *tri ena mesta | + | |
- | ampak:// | + | |
- | + | ||
- | * kazalni zaimek --> števnik | + | |
- | (9) //tistih pet jabolk// | + | |
- | (10) //te tri knjige// | + | |
- | ? //deset teh knjig// | + | |
- | //*sto eno to knjigo (bi kupil)// | + | |
- | * števnik --> pridevnik | + | |
- | (11) //tri rumene rožice// | + | |
- | | + | |
- | Pri tranzitivnosti lahko sklepamo, da bodo nedovoljeni tudi vrstni redi, kjer bo pridevnik pred kazalnim zaimkom ali pred določnikom. To napoved potrdijo podatki: | + | |
- | + | ||
- | * določilnik --> pridevnik | + | |
- | (13) //vse rdeče srajce// | + | |
- | (14) //eni rdeči bicikli// | + | |
- | + | ||
- | * kazalni zaimek --> pridevnik | + | |
- | (15) tiste strgane hlače | + | |
- | + | ||
- | Dobili smo vrstni red: določilnik --. kazalni zaimek --> števnik --> pridevnik --> samostalnik | + | |
- | + | ||
- | (16) //vse tiste tri zelene hiše// | + | |
- | (17) //*tri vse tiste zelene hiše// | + | |
- | (18) //*tri tiste zelene vse hiše// | + | |
- | (19) //*zelene tri tiste vse hiše// | + | |
- | (20) //*zelene tiste tri vse hiše// | + | |
- | (21) //*tiste zelene tri vse hiše// | + | |
- | (22) //*tiste vse tri zelene hiše// | + | |
- | (23) //*tiste tri vse zelene hiše// | + | |
- | + | ||
- | Ugotovljeni vrstni red ni značilen le za slovenščino, | + | |
- | + | ||
- | Greenberg (1963) - univerzalna številka 20 | + | |
- | 1. levo od samostalnika (kot levi prilastki) je vrstni red kazalnega zaimka, števnika in pridevnika vedno | + | |
- | DEM > NUM > A = Kazalni zaimek > Števnik | + | |
- | 2. desno od samostalnika (kot desni prilastek) je vrstni red istih elementov enak kot levo od samostalnika ravno | + | |
- | obraten. | + | |
- | + | ||
- | Cinque (2005) predela omenjeno generalizacijo, | + | |
- | + | ||
- | a. {{Kljukica}} | + | |
- | + | ||
+ | Za to je več razlogov. | ||
+ | 1. sestavniki v skladnji (po tej teoriji, ki ji mi sledimo) so vedno binarni, torej sestavljenosti tipa [krave in teleta], kjer bi sestavnik imel tri enakovredne sestavine, ne pričakujemo (tak sestavnik bi bil edinstven). | ||
+ | 2. Da je prvi sestavnik je nadrejen drugemu vidimo po tem, da nedoločni števniki iz prvega sestavnika lahko navezujejo zaimke v drugem: "Vsak otrok in njegova mama". Ne pa obratno: " | ||
+ | 3. Takšna zgradba je tudi v skladu z našim razumevanjem skladnje preostalega stavka. Slovenščina ima namreč jedra besednih zvez vedno na levi strani. Jedro vezniške zveze je veznik, in veznik je tu levo od svojega dopolnila. Če bi bila zgradba drugačna in bi hierarhično višji bil drugi sestavnik, bi jedro bilo na desni od svojega dopolnil, kar pa bi bilo v slovenščini izjemno. |
vrstni_red_besed.txt · Zadnja sprememba: 2018/01/12 10:15 uporabnika fmarusic