vrstni_red_besed
Primerjava izbranih različic
Prikazane so razlike med izbrano in trenutno različico strani.
Both sides previous revisionPrejšnja revizijaNaslednja revizija | Prejšnja revizijaZadnja revizijaBoth sides next revision | ||
vrstni_red_besed [2017/11/05 18:48] – vanesa | vrstni_red_besed [2018/01/12 09:24] – fmarusic | ||
---|---|---|---|
Vrstica 1: | Vrstica 1: | ||
- | **VRSTNI RED BESED** | + | =====VRSTNI RED BESED===== |
- | Samostalniška zveza je zveza samostalnika in dodatkov. | ||
- | Jože Tošporišič (2001) loči med priredno, podredno in pristavčno zloženimi samostalniškimi zvezami, kar pa ni uporabno, saj so si zložene samostalniške zveze zelo različne med seboj. | ||
- | Bolj smiselna je delitev na enostavne in podredno zložene samostalniške zveze, četudi so vsaj nekatere enostavne samostalniške zveze zgradbeno popolnoma primerljive s sestavljenimi. Kakršnakoli površinska klasifikacija bo namreč vedno opisala le nekaj površinskih lastnosti samostalniških zvez. | ||
- | - Površinsko gledano (po Slovenski slovnici) so samostalniške zveze //Peter//, // | + | * [[Vrstni red osebka, predmeta |
- | Priredno zložena samostalniška zveza sta zelo verjetno samo dve samostalniški zvezi. Sestavljene samostalniške zveze, podobne primeru (1), so bolj zanimive. | + | * [[Vrstni red prislovov]] v stavku |
- | (1) nekaj rdečih koles in avtomobilov | + | |
- | Podredno zložene samostalniške zveze lahko, površinsko gledano, razdelimo na jedro in prilastek, s tem, da je prilastek lahko na levi ali desni strani samostalnika. | + | |
- | **Levi prilastek** (oz. vse kar se nahaja pred jedrom) je tipično ujemlani pridevnik oz. katera druga pridevniška beseda | + | * |
- | * pridevnik | + | |
- | * števnik | + | |
- | * svojilni zaimek | + | |
- | Izjemoma so levi prilastki tudi neujemalni: //poceni blago//, //nje pogledi//, //špica film// ... | + | * [[Vrstni red pridevnikov]] znotraj |
- | Med levimi prilastki so velike razlike. Ločiti bi bilo treba vsaj pridevnike od ostalih sestavin | + | |
- | | + | ====[[vezniška zveza]]==== |
- | * goli pridevnik | + | Za priredno zložene vezniške zveze se privzema takšna zgradba: |
- | * pridevniška zveza // | + | |
- | * samostalnik | + | |
- | // | + | |
- | Zgradbe samostalniške zveze se bomo lotili metodično. za začetek se lahko vrnemo nazaj na točko, ko smo govorili o navezovanju. Tam smo opazovali, da se povratno osebni | + | [krave [in teleta]] |
- | (4) a. //Kekčev opis samega sebe// / //Petrova slika svoje mame// | + | Za to je več razlogov. |
- | b. *svoj opis Janeza | + | |
- | + | ||
- | Spomnimo se lahko tudi, da je podobno kot glagol tudi samostalnik pripisoval udeleženske vloge ter da smo se podobno kot ob glagolu stavčna dopolnila opazovali tudi ob samostalniku. Vse to nas napeljuje na hipotezo, da sta zgradbi samostalniške zveze in stavka v marsičem sorodni. Tej hipotezi bomo sledili in iskali razčlenjeno zgradbo samostalniške zveze. | + | |
- | Kjerkoli se lahko pojavi samostalniška zveza, se načeloma lahko pojavi kakršnakoli samostalniška zveza. seveda je pomembno, katera samostalniška zveza se pojavi kje zaradi pomena stavka, ne bo pa kompleksnost zveze vplivala na slovnično pravilnost stavka. Iz tega lahko sklepamo, da interna zgradba samostalniške zveze ni pomembna za zgradbo stavka, kar pomeni, da so samostalniške zveze res samostojne in torej še toliko bolj podobne celotnim stavkom. | + | 1. sestavniki |
- | Približno takšno funkcijo kot jo v stavku opravlja glagol, jo v samostalniški zvezi opravlja samostalnik, ki je načeloma edina nujna sestavina samostalniške zveze. Pravimo načeloma,ker obstajajo tudi samostalniške zveze brez prototipičnih samostalnikov, recimo osebni ali nedoločni, vprašalni itd. zaimki: | + | |
- | - //jaz, ti, on// ... | + | |
- | - //nekdo, nekaj, vsak, nihče// ... | + | |
- | Ali pa posamostaljeni pridevniki, ki ravno tako niso samostalniki (zgoraj so omenili možnost, da se v teh zvezah dejansko nahaja neizrečen samostalnik). | + | 2. Da je prvi sestavnik je nadrejen drugemu vidimo po tem, da nedoločni števniki iz prvega sestavnika lahko navezujejo zaimke |
- | - //ta beli, ta rdeči, dežurni// ... | + | |
- | Podobno kot imamo v stavku nad glagolom celo serijo funkcionalnih besednih zvez, celoten stavek pa naj bi dejansko bil časovna zveza (oz. zveza časovne morfologije) tudi nad samostalnikom z lahkoto najdemo funkcionalne besednih zvez. | + | 3. Takšna zgradba |
- | + | ||
- | - Dejansko jedro samostalniške zveze naj bi bil določnik = determiner (določni in nedoločni členi, kvantifikatorji itd.) | + | |
- | + | ||
- | - Določilniki določajo tip samostalniške zveze, ali je določna ali nedoločna, kakšen | + | |
- | + | ||
- | - V angleščini, | + | |
- | - | + | |
- | (5) //S sabo je prnesu (en= piskr in z'čnu kuhat, z (enim) drugim piskrom pa je neki mahal naokoli.// | + | |
- | (6) //(Eni) trije tipsoni so kr začeli utrujat. - *(uni) trije tipsoni ...// | + | |
- | + | ||
- | - Nekateri določilniki določajo sklon samostalnika: | + | |
- | - //vsaka hiša, vsake hiše// | + | |
- | - //vse hiše, vse hiše// | + | |
- | - //vidim malo psov; malo psov je prišlo ... kost sem dal psom// | + | |
- | - //nekaj psov vidim/je prišlo ... kost sem razdelil med nekaj psi// | + | |
- | + | ||
- | - Nekateri določilniki se ne sklanjajo: | + | |
- | - //nekaj psov z nekaj psi// | + | |
- | - //nekaj hiš z nekaj hišami// | + | |
- | - //nekaj mest z nekaj mesti// | + | |
- | + | ||
- | **Samostalniška zveza je dejansko določilniška zveza, zato bomo o njej govorili kot o DP (determiner phrase = določilniška zveza).** | + | |
- | + | ||
- | Ko pogledamo notranjo zgradbo samostalniške zveze (oz. določilniške zveze), vidimo, da imajo notranji deli DP-ja stalen besedni red (prim. toporišič 2001): | + | |
- | + | ||
- | - Če začnemo pri vrhu vidimo, da je določilnik nujno prva sestavina samostalniške zveze, (7-8). Sledi mu kazalni zaimek, njemu pa števnik, ki načeloma ne more biti levo od kazalnega zaimka (oz. se zdi, da je kazalni zaimek, v tem primeru kot nekakšen pridevnik). Nedovoljen vrstni red je tudi pridevnik > števnik (11-12). | + | |
- | + | ||
- | * določilnik → kazalni zaimek, števnik | + | |
- | (7) //vsi tisti tam// | + | |
- | (8) ena tri mesta vs. *tri ena mesta | + | |
- | ampak:// | + | |
- | + | ||
- | * kazalni zaimek → števnik | + | |
- | (9) //tistih pet jabolk// | + | |
- | (10) //te tri knjige// | + | |
- | ? //deset teh knjig// | + | |
- | //*sto eno to knjigo (bi kupil)// | + | |
- | * števnik → pridevnik | + | |
- | (11) //tri rumene rožice// | + | |
- | | + | |
- | Pri tranzitivnosti lahko sklepamo, da bodo nedovoljeni tudi vrstni redi, kjer bo pridevnik pred kazalnim zaimkom ali pred določnikom. To napoved potrdijo podatki: | + | |
- | + | ||
- | * določilnik → pridevnik | + | |
- | (13) //vse rdeče srajce// | + | |
- | (14) //eni rdeči bicikli// | + | |
- | + | ||
- | * kazalni zaimek → pridevnik | + | |
- | (15) tiste strgane hlače | + | |
- | + | ||
- | Dobili smo vrstni red: določilnik → kazalni zaimek → števnik → pridevnik → samostalnik | + | |
- | + | ||
- | (16) //vse tiste tri zelene hiše// | + | |
- | (17) //*tri vse tiste zelene hiše// | + | |
- | (18) //*tri tiste zelene vse hiše// | + | |
- | (19) //*zelene tri tiste vse hiše// | + | |
- | (20) //*zelene tiste tri vse hiše// | + | |
- | (21) //*tiste zelene tri vse hiše// | + | |
- | (22) //*tiste vse tri zelene hiše// | + | |
- | (23) //*tiste tri vse zelene hiše// | + | |
- | + | ||
- | Ugotovljeni vrstni red ni značilen le za slovenščino, | + | |
- | + | ||
- | Greenberg (1963) - univerzalna številka 20 | + | |
- | | + | |
- | DEM > NUM > A = Kazalni zaimek > Števnik | + | |
- | 2. desno od samostalnika (kot desni prilastek) je vrstni red istih elementov enak kot levo od samostalnika ravno | + | |
- | obraten. | + | |
- | + | ||
- | Cinque (2005) predela omenjeno generalizacijo, | + | |
- | + | ||
- | a. ✔ Dem Num A | + | |
- | b. ✔ Dem Num N | + | |
- | c. ✔ Dem N Num | + | |
- | č. ✔ N Dem Num | + | |
- | + | ||
- | ---- | + | |
- | d. * Num Dem A | + | |
- | e. * Num Dem N | + | |
- | f. * Num N Dem | + | |
- | g. * N Num Dem | + | |
- | + | ||
- | ---- | + | |
- | h. * A Dem Num | + | |
- | i. * A Dem N Num (Ø - Greenberg 1963; Hawkins 1983) | + | |
- | j. ✔ A N Dem Num (zelo malo jezikov) | + | |
- | k. ✔ N A Dem Num (malo jezikov) | + | |
- | + | ||
- | ---- | + | |
- | l. * Dem A Num | + | |
- | m. ✔ Dem A N Num (zelo malo jezikov) | + | |
- | n. ✔ Num N A Num (veliko jezikov) | + | |
- | o. ✔ N Dem A Num (zelo malo jezikov) | + | |
- | + | ||
- | ---- | + | |
- | p. * Num | + | |
- | r. ✔ Num A N Dem (zelo malo jezikov) | + | |
- | s. ✔ Num N A Dem (malo jezikov) | + | |
- | š. ✔ N Num A Dem (malo jezikov) | + | |
- | + | ||
- | ---- | + | |
- | t. * A Num Dem | + | |
- | u. * A Num N | + | |
- | v. ✔ A N Num | + | |
- | z. ✔ N A Num | + | |
- | + | ||
- | ---- | + | |
- | - Cinque ponudi sledečo univerzalno zgradbo, ki naj bi razložila, zakaj najdemo v naravnih | + | |
- | + | ||
- | Po Toporišičevi Slovenski slovnici imajo pridevniki v slovenščini stalen vrstni red: | + | |
- | VRSTILNI ŠTEVNIKI -> GLAVNI ŠTEVNIKI -> SVOJILNI PRIDEVNIKI -> LASTNOSTNI PRIDEVNIKI. | + | |
- | Če se vrstni red pridevnikov spremeni, se spremeni tudi pomen besedne zveze. | + | |
- | Primera: - dva Janezova otroka (Janez ima dva ali več otrok, mi pa mislimo | + | |
- | - Janezova dva otroka (Janez ima točno dva otroka). | + | |
- | + | ||
- | Pri lastnostnih pridevnikih na vrsto pridejo najprej kakovostni in šele potem merni. | + | |
- | Primer: vaše odlične dolge palačinke proti *vaše dolge odlične palačinke. | + | |
- | + | ||
- | Prav tako so kazalni zaimki pred števniki, sicer se spremeni pomen. | + | |
- | Primera: - ta dva politika proti dva ta politika, | + | |
- | - tisti tretji avtomobil proti tretji tisti avtomobil. | + | |
- | V drugem primeru je kazalni zaimek rabljen kot pridevnik. | + | |
- | + | ||
- | Sicer je vrstni red pridevnikov v slovenščini takšen: | + | |
- | SPLOŠNI PRIDEVNIKI -> STAROST/ | + | |
- | Primer: lepa stara rdeča obnovljena ruska hiša. | + | |
- | Načeloma so vsi ti pridevniki prosti in se lahko pojavljajo kjerkoli in so možni različni vrstni redi, a je eden vedno bolj nezaznamovan | + | |
- | + | ||
- | Vrstni pridevniki so bližje samostalniku. | + | |
- | Primer: zanimiv računalniški tečaj proti *računalniški zanimiv tečaj. | + | |
- | + | ||
- | Na začetku besedne zveze so lahko izrazi, ki ubesedujejo ugajanje, sicer se spremeni pomen. | + | |
- | Primer: ljubka emajlirana vaza proti emajlirana ljubka vaza. | + | |
- | + | ||
- | Vse vrste pridevniških besed pa niso enako strogo postavljene v zgradbo samostalniške zveze, a so vsaj tisti elementi, ki stojijo levo od pravih pridevnikov, | + | |
- | DOLOČILNIK -> VRSTNI ŠTEVNIK -> GLAVNI ŠTEVNIK -> SUBJEKTIVNA OCENA -> ?EVIDENTIAL -> VELIKOST -> DOLŽINA -> VIŠINA -> HITROST -> ?GLOBINA -> ŠIRINA -> TEŽA -> TEMPERATURA -> ?MOKROST -> STAROST -> OBLIKA -> BARVA -> NARODNOST/ | + | |
- | Vrstni red v slovenščini | + | |
- | + | ||
- | Števniki se ne obnašajo enotno. Razlikujejo se glede na: | + | |
- | - obrazila, | + | |
- | - sklon, v katerem se samostalnik pojavlja, | + | |
- | - ujemanje, ki ga samostalniška zveza zahteva ob glagolu. | + | |
- | + | ||
- | **Pridevniški števniki** | + | |
- | + | ||
- | Jedrni samostalnik določa spol števnika, ki se mora s samostalnikom ujemati v spolu sklonu in (slovničnem) številu. | + | |
- | Primeri: - ena hiša, | + | |
- | - dvema mestoma, | + | |
- | - trem konjem. | + | |
- | + | ||
- | Samostalniška zveza s pridevniškim števnikom se v stavku obnaša čisto običajno. Z glagolom se ujema v spolu, številu in osebi. V vseh pogledih se tak števnik obnaša kot pridevnik. | + | |
- | Primeri: - dve hiši sta bili podrti, | + | |
- | - tri trgovine so bile zaprte, | + | |
- | - štirje prijatelji so odšli iskat Kosobrina. | + | |
- | + | ||
- | **Jedrni/ | + | |
- | + | ||
- | Števnik ima nespremenljivo obliko za vse spole. Glavni števnik določa sklon jedrnemu samostalniku v imenovalniku in tožilniku. Samostalnik je v rodilniku množine in števnik se obnaša kot jedro samostalniške zveze. | + | |
- | Primera: - pet hiš, | + | |
- | - sto korakov. | + | |
- | + | ||
- | Celotna samostalniška zveza ne sproža glagolskega ujemanja – glagol ima obliko za tretjo osebo srednjega spola ednine. | + | |
- | Primera: dva tisoč evrov je bilo premalo proti *dva tisoč evrov so bili premalo. | + | |
- | + | ||
- | V Toporišičevi Slovenski slovnici piše, da v drugih (odvisnih) sklonih samostalnik sklanjamo normalno, števnik pa neobvezno. Sklanjanje števnika je sicer v določenih primerih skoraj obvezno, v drugih pa nezaželeno ali celo nemogoče. Zdi se, da nižje številke zahtevajo sklanjanje, medtem ko je pri višjih številih to bolj prostor. | + | |
- | Primeri: - petim hišam se podira streha proti *pet hišam se podira streha, | + | |
- | - dimnik je očistil že desetim hišam proti *dimnik je očistil že deset hišam, | + | |
- | - stanovanja so prodali stotim družinam proti stanovanja so prodali sto družinam, | + | |
- | - hiše so porušili sto dvajsetim družinam proti ?hiše so porušili sto dvajset družinam. | + | |
- | + | ||
- | **Samostalniški/ | + | |
- | + | ||
- | Ti števniki se obnašajo kot samostalniki in kot členi. | + | |
- | + | ||
- | Ko se obnašajo kot samostalniki, | + | |
- | + | ||
- | Ko se obnašajo kot členi, sprožajo glagolsko ujemanje s 3. osebo ednine v srednjem spolu. Tak števnik pa ne ohranja enake oblike, ko pred njega damo drugega. | + | |
- | Primera: - dva tisoč proti *dva tisoča, | + | |
- | - pet tisoč proti *pet tisočev. | + | |
- | + | ||
- | Množinska oblika za člen je recimo milijone, za samostalnik pa milijoni. Pri pet se različici znova združita in v obeh primerih sprožita ujemanje s 3. osebo ednine v srednjem spolu. | + | |
- | Primeri: - milijon evrov je ležalo na mizi proti milijon evrov je ležal na mizi, | + | |
- | - dva milijona evrov je bilo dovolj proti dva milijona evrov sta bila dovolj, | + | |
- | - dva milijona evrov proti *dva milijon evrov, | + | |
- | - trije milijoni evrov so izpuhteli proti *trije milijoni evrov je izpuhtelo … | + | |
- | + | ||
- | Števnik //milijon// se lahko sklanja kot samostalnik ali pa kot členski števnik (kjer imamo zopet načeloma dve možnosti nesklanjalno in sklanjalno, ki pa se ne zdi mogoča pri //en milijon// in //dva milijona// | + | |
- | + | ||
- | Primeri: | + | |
- | -ostal je brez enega milijona tolarjev proti *ostal je brez en milijon tolarjev | + | |
- | -škodo je poplačal z enim milijonom tolarjev proti ??škodo je poplačal z en milijon tolarji | + | |
- | -avto je popravil z dvema milijonoma tolarjev proti avto je popravil z dva milijona tolarji | + | |
- | -s tremi milijoni tolarjev je kupil hišo proti ??s tri milijone je kupil hišo, ??s tri milijoni tolarji je kupil hišo in *s tremi milijoni tolarji je kupil hišo. | + | |
- | -pomagal si je s petimi milijoni tolarjev proti ?pomagal si je s pet milijoni tolarjev, *pomagal si je s pet milijoni tolarji in *pomagal si je s petimi milijoni tolarji. | + | |
- | + | ||
- | Dejansko to ni pravo člensko obnašanje, saj spreminja svojo obliko tudi v imenovalniku (primerjaj //sto// in //tisoč// – //dvesto, tristo, petsto ... dva tisoč, tri tisoč, pet tisoč ...//). | + |
vrstni_red_besed.txt · Zadnja sprememba: 2018/01/12 10:15 uporabnika fmarusic