Uporabniška orodja

Orodja spletišča


vrstni_red_besed

Stara različica tega dokumenta!


VRSTNI RED BESED

Samostalniška zveza je zveza samostalnika in dodatkov. Jože Tošporišič (2001) loči med priredno, podredno in pristavčno zloženimi samostalniškimi zvezami, kar pa ni uporabno, saj so si zložene samostalniške zveze zelo različne med seboj. Bolj smiselna je delitev na enostavne in podredno zložene samostalniške zveze, četudi so vsaj nekatere enostavne samostalniške zveze zgradbeno popolnoma primerljive s sestavljenimi. Kakršnakoli površinska klasifikacija bo namreč vedno opisala le nekaj površinskih lastnosti samostalniških zvez.

- Površinsko gledano (po Slovenski slovnici) so samostalniške zveze Peter, miza in recimo dežurni vse nastavljene in posledično enake, vendar je najverjetnejša analiza posamostaljenih pridevnikov, kot je naprimer dežurni, gotovo bolj zapletena in vključuje tudi neizgovorjen samostalnik, kar iz površinsko nesestavljene samostalniške zveze naredi podredno sestavljeno samostalniško zvezo.

Priredno zložena samostalniška zveza sta zelo verjetno samo dve samostalniški zvezi. Sestavljene samostalniške zveze, podobne primeru (1), so bolj zanimive. (1) nekaj rdečih koles in avtomobilov Podredno zložene samostalniške zveze lahko, površinsko gledano, razdelimo na jedro in prilastek, s tem, da je prilastek lahko na levi ali desni strani samostalnika.

Levi prilastek (oz. vse kar se nahaja pred jedrom) je tipično ujemlani pridevnik oz. katera druga pridevniška beseda

  • pridevnik velika hiša
  • števnik dve hiši, pet hiš
  • svojilni zaimek njegova hiša

Izjemoma so levi prilastki tudi neujemalni: poceni blago, nje pogledi, špica film … Med levimi prilastki so velike razlike. Ločiti bi bilo treba vsaj pridevnike od ostalih sestavin samostalniške zveze. tudi znotraj posamičnih skupin najdemo odstopanja: števniki se recimo ne obnašajo enotno, pravi (pridevnikom podobni) prilastki so le ena, dva, tri, štiri.

Desni prilastek (oz. vse kar se nahaja za jedrom) je krovno ime za zelo različne stvari:

  • goli pridevnik *stavba velika (je nemogoče ob nevtralni intonaciji)
  • pridevniška zveza stavba velika kot hrib ujemalni desni prilastek
  • samostalnik človek žaba, stric Cene ujemalni desni prilastek

Hotel Turist, Slika Doriana Greya neujemalni desni prilastek

Zgradbe samostalniške zveze se bomo lotili metodično. za začetek se lahko vrnemo nazaj na točko, ko smo govorili o navezovanju. Tam smo opazovali, da se povratno osebni in povratno svojilni zaimki lahko navežejo tudi na „osebek“ znotraj samostalniške zveze, kot to vidimo v primeru (4a). Ker se nismo hoteli odreči generalizacijam glede navezovanja, smo omenili možnost, da znotraj samostalniške zveze najdemo enako zgradbo kot v stavku. Nadalje vidimo, da je navezovanje možno le v eno smer, ime v položaju levega prilastka lahko navezuje anaforične izraze v desnem prilastku, ne more pa ime na položaju desnega prilastka navezovati anaforične izraze v levem prilastku. iz tega jasno sledi, da ima samostalniška zveza notranjo zgradbo.

(4) a. Kekčev opis samega sebe / Petrova slika svoje mame

  b.   *svoj opis Janeza
  

Spomnimo se lahko tudi, da je podobno kot glagol tudi samostalnik pripisoval udeleženske vloge ter da smo se podobno kot ob glagolu stavčna dopolnila opazovali tudi ob samostalniku. Vse to nas napeljuje na hipotezo, da sta zgradbi samostalniške zveze in stavka v marsičem sorodni. Tej hipotezi bomo sledili in iskali razčlenjeno zgradbo samostalniške zveze.

Kjerkoli se lahko pojavi samostalniška zveza, se načeloma lahko pojavi kakršnakoli samostalniška zveza. seveda je pomembno, katera samostalniška zveza se pojavi kje zaradi pomena stavka, ne bo pa kompleksnost zveze vplivala na slovnično pravilnost stavka. Iz tega lahko sklepamo, da interna zgradba samostalniške zveze ni pomembna za zgradbo stavka, kar pomeni, da so samostalniške zveze res samostojne in torej še toliko bolj podobne celotnim stavkom. Približno takšno funkcijo kot jo v stavku opravlja glagol, jo v samostalniški zvezi opravlja samostalnik, ki je načeloma edina nujna sestavina samostalniške zveze. Pravimo načeloma,ker obstajajo tudi samostalniške zveze brez prototipičnih samostalnikov, recimo osebni ali nedoločni, vprašalni itd. zaimki: - jaz, ti, on … - nekdo, nekaj, vsak, nihče

Ali pa posamostaljeni pridevniki, ki ravno tako niso samostalniki (zgoraj so omenili možnost, da se v teh zvezah dejansko nahaja neizrečen samostalnik). - ta beli, ta rdeči, dežurni

Podobno kot imamo v stavku nad glagolom celo serijo funkcionalnih besednih zvez, celoten stavek pa naj bi dejansko bil časovna zveza (oz. zveza časovne morfologije) tudi nad samostalnikom z lahkoto najdemo funkcionalne besednih zvez.

- Dejansko jedro samostalniške zveze naj bi bil določnik = determiner (določni in nedoločni členi, kvantifikatorji itd.)

- Določilniki določajo tip samostalniške zveze, ali je določna ali nedoločna, kakšen je njen pomen, kakšne so njene skladenjske lastnosti itd. Poznamo tudi znotraj stavka jedro časovne zveze določa ali bo stavek nedoločniški polstavek ali stavek z izraženo časovno morfologijo oz. kakos mo ga mi poimenovali „določniški“. Znova smo prišli do paralele med stavkom in samostalniško zvezo.

  1. V angleščini, nemščini, italijanščini je osrednja vloga določilnikov bolj očitna, tam ima vsaka samostalniška zveza nujno ob sebi določni ali nedoločni člen. Slovenščina določnega člena nima, se pa zdi, da je uporaba nedoločnega člena v pogovorni slovenščini (skoraj) obvezna.

(5) S sabo je prnesu (en= piskr in z'čnu kuhat, z (enim) drugim piskrom pa je neki mahal naokoli. (6) (Eni) trije tipsoni so kr začeli utrujat. - *(uni) trije tipsoni …

  1. Nekateri določilniki določajo sklon samostalnika:
    1. vsaka hiša, vsake hiše
    2. vse hiše, vse hiše
    3. vidim malo psov; malo psov je prišlo … kost sem dal psom
    4. nekaj psov vidim/je prišlo … kost sem razdelil med nekaj psi
  1. Nekateri določilniki se ne sklanjajo:
    1. nekaj psov z nekaj psi
    2. nekaj hiš z nekaj hišami
    3. nekaj mest z nekaj mesti

Samostalniška zveza je dejansko določilniška zveza, zato bomo o njej govorili kot o DP (determiner phrase = določilniška zveza).

Ko pogledamo notranjo zgradbo samostalniške zveze (oz. določilniške zveze), vidimo, da imajo notranji deli DP-ja stalen besedni red (prim. toporišič 2001):

- Če začnemo pri vrhu vidimo, da je določilnik nujno prva sestavina samostalniške zveze, (7-8). Sledi mu kazalni zaimek, njemu pa števnik, ki načeloma ne more biti levo od kazalnega zaimka (oz. se zdi, da je kazalni zaimek, v tem primeru kot nekakšen pridevnik). Nedovoljen vrstni red je tudi pridevnik > števnik (11-12).

  • določilnik → kazalni zaimek, števnik

(7) vsi tisti tam vs. *tisti vsi tam

(8)  ena tri mesta              vs.     *tri ena mesta
ampak://nekaj tistih jabolk//   vs.    //tistih nekaj jabolk//

 * kazalni zaimek → števnik   in       števnik - kazalni zaimek
 (9) //tistih pet jabolk//      vs.    ?//pet tistih jabolk// 
 (10) //te tri knjige//         vs.    ? //tri te knjige//
                                       ? //deset teh knjig//
                                        //*sto eno to knjigo (bi kupil)//
* števnik → pridevnik
 (11) //tri rumene rožice//     vs.      //*rumene tri rožice//
 (12)//pet pijanih pobov //     vs.      //*pijanih pet pobov// 

Pri tranzitivnosti lahko sklepamo, da bodo nedovoljeni tudi vrstni redi, kjer bo pridevnik pred kazalnim zaimkom ali pred določnikom. To napoved potrdijo podatki:

  • določilnik → pridevnik

(13) vse rdeče srajce vs. *rdeče vse srajce

 (14) //eni rdeči bicikli//     vs.      //*rdeči eni bicikli//
 
 * kazalni zaimek → pridevnik
 (15) tiste strgane hlače       vs.      //*strgane tiste hlače//
 

Dobili smo vrstni red: določilnik → kazalni zaimek → števnik → pridevnik → samostalnik

 (16) //vse tiste tri zelene hiše//
 (17) //*tri vse tiste zelene hiše//
 (18) //*tri tiste zelene vse hiše//
 (19) //*zelene tri tiste vse hiše//
 (20) //*zelene tiste tri vse hiše//
 (21) //*tiste zelene tri vse hiše//
 (22) //*tiste vse tri zelene hiše//    (ta primer bi lahko še bil sprejemljiv)
 (23) //*tiste tri vse zelene hiše//    (ok, vendar je tu //zelene// pridevniška beseda)
 

Ugotovljeni vrstni red ni značilen le za slovenščino, temveč je univerzalen. Opisal ga je že Greenberg leta 1963. Greenberg je pregledoval slovnice in ugotavljal skupne lastnosti jezikov in na podlagi tega predlagal številne univerzalije.

Greenberg (1963) - univerzalna številka 20

 1. levo od samostalnika (kot levi prilastki) je vrstni red kazalnega zaimka, števnika in pridevnika vedno
    DEM > NUM > A = Kazalni zaimek > Števnik  > Pridevnik.
 2. desno od samostalnika (kot desni prilastek) je vrstni red istih elementov enak kot levo od samostalnika ravno 
    obraten.
    

Cinque (2005) predela omenjeno generalizacijo, poišče jezike, ki ustrezajo posamičnim vrstnim redom ter morebitne izjeme zavrže.

 a. ✔ Dem  Num    A     N  (ogromno jezikov)
 b. ✔ Dem  Num    N     A  (veliko jezikov)
 c. ✔ Dem  N      Num   A  (zelo malo jezikov)
 č. ✔ N    Dem    Num   A  (malo jezikov)
 

—-

 d. * Num  Dem    A     N   (Ø - Greenberg 1963; Hawkins 1983)
 e. * Num  Dem    N     A   (Ø - Greenberg 1963; Hawkins 1983)
 f. * Num  N      Dem   A   (Ø - cf. Lu 1998, 183)
 g. * N    Num    Dem   A   (Ø - Greenberg 1963; Lu 1998, 162)

—-

 h. * A    Dem    Num   N   (Ø - Greenberg 1963; Hawkins 1983)
 i. * A    Dem    N     Num (Ø - Greenberg 1963; Hawkins 1983)
 j. ✔ A    N      Dem   Num (zelo malo jezikov)
 k. ✔ N    A      Dem   Num (malo jezikov)

 l. * Dem  A      Num     N   (Ø - Greenberg 1963; Hawkins 1983)
 m. ✔ Dem  A      N      Num  (zelo malo jezikov)
 n. ✔ Num  N      A      Num  (veliko jezikov)
 o. ✔ N    Dem    A      Num  (zelo malo jezikov)

 p. * Num   A     Dem    N     (Ø - Greenberg 1963; Hawkins 1983)
 r. ✔ Num  A      N      Dem   (zelo malo jezikov)
 s. ✔ Num  N      A      Dem   (malo jezikov)
 š. ✔ N    Num    A      Dem   (malo jezikov)

 t. * A    Num    Dem     N     (Ø - Greenberg 1963; Hawkins 1983)
 u. * A    Num    N       Dem   (Ø - Greenberg 1963; Hawkins 1983)
 v. ✔ A    N      Num     Dem   (zelo malo jezikov)
 z. ✔ N    A      Num     Dem   (zelo malo jezikov)

- Cinque ponudi sledečo univerzalno zgradbo, ki naj bi razložila, zakaj najdemo v naravnih človeških jezikih le zgoraj opisane vrstne rede.

Po Toporišičevi Slovenski slovnici imajo pridevniki v slovenščini stalen vrstni red:

VRSTILNI ŠTEVNIKI -> GLAVNI ŠTEVNIKI -> SVOJILNI PRIDEVNIKI -> LASTNOSTNI PRIDEVNIKI.

Če se vrstni red pridevnikov spremeni, se spremeni tudi pomen besedne zveze. Primera: - dva Janezova otroka (Janez ima dva ali več otrok, mi pa mislimo na dva),

	 - //Janezova dva otroka// (Janez ima točno dva otroka).

Pri lastnostnih pridevnikih na vrsto pridejo najprej kakovostni in šele potem merni. Primer: vaše odlične dolge palačinke proti *vaše dolge odlične palačinke.

Prav tako so kazalni zaimki pred števniki, sicer se spremeni pomen. Primera: - ta dva politika proti dva ta politika,

	 - //tisti tretji avtomobil proti tretji tisti avtomobil//.

V drugem primeru je kazalni zaimek rabljen kot pridevnik.

Sicer je vrstni red pridevnikov v slovenščini takšen:

SPLOŠNI PRIDEVNIKI -> STAROST/DOBA -> BARVA -> DELEŽNIKI -> IZVOR/PRIPADNOST.

Primer: lepa stara rdeča obnovljena ruska hiša. Načeloma so vsi ti pridevniki prosti in se lahko pojavljajo kjerkoli in so možni različni vrstni redi, a je eden vedno bolj nezaznamovan od drugih.

Vrstni pridevniki so bližje samostalniku. Primer: zanimiv računalniški tečaj proti *računalniški zanimiv tečaj.

Na začetku besedne zveze so lahko izrazi, ki ubesedujejo ugajanje, sicer se spremeni pomen. Primer: ljubka emajlirana vaza proti emajlirana ljubka vaza.

Vse vrste pridevniških besed pa niso enako strogo postavljene v zgradbo samostalniške zveze, a so vsaj tisti elementi, ki stojijo levo od pravih pridevnikov, precej fiksni: DOLOČILNIK → VRSTNI ŠTEVNIK → GLAVNI ŠTEVNIK → SUBJEKTIVNA OCENA → ?EVIDENTIAL → VELIKOST → DOLŽINA → VIŠINA → HITROST → ?GLOBINA → ŠIRINA → TEŽA → TEMPERATURA → ?MOKROST → STAROST → OBLIKA → BARVA → NARODNOST/IZVOR → MATERIAL → [MESTO ZA DELE BESEDNIH ZVEZ → SAMOSTALNIK Vrstni red v slovenščini (ki je »všeč« večini), je tudi vrstni red, za katerega se predpostavlja, da je univerzalen v vseh jezikih.

Števniki se ne obnašajo enotno. Razlikujejo se glede na:

  1. obrazila,
  2. sklon, v katerem se samostalnik pojavlja,
  3. ujemanje, ki ga samostalniška zveza zahteva ob glagolu.

Pridevniški števniki

Jedrni samostalnik določa spol števnika, ki se mora s samostalnikom ujemati v spolu sklonu in (slovničnem) številu. Primeri: - ena hiša,

 - //dvema mestoma//,
 - //trem konjem//.

Samostalniška zveza s pridevniškim števnikom se v stavku obnaša čisto običajno. Z glagolom se ujema v spolu, številu in osebi. V vseh pogledih se tak števnik obnaša kot pridevnik. Primeri: - dve hiši sta bili podrti,

 - //tri trgovine so bile zaprte//,
       - //štirje prijatelji so odšli iskat Kosobrina//.

Jedrni/členski števniki

Števnik ima nespremenljivo obliko za vse spole. Glavni števnik določa sklon jedrnemu samostalniku v imenovalniku in tožilniku. Samostalnik je v rodilniku množine in števnik se obnaša kot jedro samostalniške zveze. Primera: - pet hiš,

 - //sto korakov//.

Celotna samostalniška zveza ne sproža glagolskega ujemanja – glagol ima obliko za tretjo osebo srednjega spola ednine. Primera: dva tisoč evrov je bilo premalo proti *dva tisoč evrov so bili premalo.

V Toporišičevi Slovenski slovnici piše, da v drugih (odvisnih) sklonih samostalnik sklanjamo normalno, števnik pa neobvezno. Sklanjanje števnika je sicer v določenih primerih skoraj obvezno, v drugih pa nezaželeno ali celo nemogoče. Zdi se, da nižje številke zahtevajo sklanjanje, medtem ko je pri višjih številih to bolj prostor. Primeri: - petim hišam se podira streha proti *pet hišam se podira streha,

  1. dimnik je očistil že desetim hišam proti *dimnik je očistil že deset hišam,
  2. stanovanja so prodali stotim družinam proti stanovanja so prodali sto družinam,
  3. hiše so porušili sto dvajsetim družinam proti ?hiše so porušili sto dvajset družinam.

Samostalniški/členski števniki

Ti števniki se obnašajo kot samostalniki in kot členi.

Ko se obnašajo kot samostalniki, se sklanjajo kot samostalniki, pomensko jedrni samostalnik samostalniške zveze pa je v rodilniku množine.

Ko se obnašajo kot členi, sprožajo glagolsko ujemanje s 3. osebo ednine v srednjem spolu. Tak števnik pa ne ohranja enake oblike, ko pred njega damo drugega. Primera: - dva tisoč proti *dva tisoča,

 -// pet tisoč// proti *//pet tisočev//.

Množinska oblika za člen je recimo milijone, za samostalnik pa milijoni. Pri pet se različici znova združita in v obeh primerih sprožita ujemanje s 3. osebo ednine v srednjem spolu. Primeri: - milijon evrov je ležalo na mizi proti milijon evrov je ležal na mizi,

 - //dva milijona evrov je bilo dovolj// proti //dva milijona evrov sta bila dovolj//,
 - //dva milijona evrov// proti *//dva milijon evrov//,
 - //trije milijoni evrov so izpuhteli// proti *//trije milijoni evrov je izpuhtelo// …
vrstni_red_besed.1509882588.txt.gz · Zadnja sprememba: 2017/11/05 12:49 uporabnika anchek94