Stara različica tega dokumenta!
Po Toporišičevi Slovenski slovnici imajo pridevniki v slovenščini stalen vrstni red:
VRSTILNI ŠTEVNIKI -> GLAVNI ŠTEVNIKI -> SVOJILNI PRIDEVNIKI -> LASTNOSTNI PRIDEVNIKI.
Če se vrstni red pridevnikov spremeni, se spremeni tudi pomen besedne zveze.
Primera: - dva Janezova otroka (Janez ima dva ali več otrok, mi pa mislimo na dva),
- Janezova dva otroka (Janez ima točno dva otroka).
Pri lastnostnih pridevnikih na vrsto pridejo najprej kakovostni in šele potem merni.
Primer: vaše odlične dolge palačinke proti *vaše dolge odlične palačinke.
Prav tako so kazalni zaimki pred števniki, sicer se spremeni pomen.
Primera: - ta dva politika proti dva ta politika, - tisti tretji avtomobil proti tretji tisti avtomobil.
V drugem primeru je kazalni zaimek rabljen kot pridevnik.
Sicer je vrstni red pridevnikov v slovenščini takšen:
SPLOŠNI PRIDEVNIKI -> STAROST/DOBA -> BARVA -> DELEŽNIKI -> IZVOR/PRIPADNOST. Primer: lepa stara rdeča obnovljena ruska hiša.
Načeloma so vsi ti pridevniki prosti in se lahko pojavljajo kjerkoli in so možni različni vrstni redi, a je eden vedno bolj nezaznamovan od drugih.
Vrstni pridevniki so bližje samostalniku.
Primer: zanimiv računalniški tečaj proti *računalniški zanimiv tečaj.
Na začetku besedne zveze so lahko izrazi, ki ubesedujejo ugajanje, sicer se spremeni pomen.
Primer: ljubka emajlirana vaza proti emajlirana ljubka vaza.
Vse vrste pridevniških besed pa niso enako strogo postavljene v zgradbo samostalniške zveze, a so vsaj tisti elementi, ki stojijo levo od pravih pridevnikov, precej fiksni: DOLOČILNIK → VRSTNI ŠTEVNIK → GLAVNI ŠTEVNIK → SUBJEKTIVNA OCENA → ?EVIDENTIAL → VELIKOST → DOLŽINA → VIŠINA → HITROST → ?GLOBINA → ŠIRINA → TEŽA → TEMPERATURA → ?MOKROST → STAROST → OBLIKA → BARVA → NARODNOST/IZVOR → MATERIAL → [MESTO ZA DELE BESEDNIH ZVEZ → SAMOSTALNIK. Vrstni red v slovenščini (ki je »všeč« večini), je tudi vrstni red, za katerega se predpostavlja, da je univerzalen v vseh jezikih.