Sodobna slovenska slovnica

Po Toporišičevi Slovenski slovnici imajo pridevniki v slovenščini stalen vrstni red: VRSTILNI ŠTEVNIKI → GLAVNI ŠTEVNIKI → SVOJILNI PRIDEVNIKI → LASTNOSTNI PRIDEVNIKI.

Če se vrstni red pridevnikov spremeni, se spremeni tudi pomen besede: - dva Janezova otroka (Janez ima dva ali več otrok, mi pa mislimo na dva), - Janezova dva otroka (Janez ima točno dva otroka).

Pri lastnostnih pridevnikih na vrsto pridejo najprej kakovostni in šele potem merni: vaše odlične palačinke proti *vaše dolge odlične palačinke.

Prav tako so kazalni zaimki pred števniki, sicer se spremeni pomen - ta dva politika proti dva ta politika, - tisti tretji avtomobil proti tretji tisti avtomobil. V drugem primeru je kazalni zaimek rabljen kot pridevnik.

Vrstni red pridevnikov v slovenščini SPLOŠNI PRIDEVNIKI → STAROST/DOBA → BARVA → DELEŽNIKI → IZVOR/PRIPADNOST (lepa stara rdeča obnovljena ruska hiša). Načeloma so vsi ti pridevniki prosti in se lahko pojavljajo kjerkoli in so možni različni vrstni redi, a je eden vedno bolj nezaznamovan od drugih.

Vrstni pridevniki so bližje samostalniku: zanimiv računalniški tečaj proti *računalniški zanimiv tečaj.

Na začetku besedne zveze so lahko izrazi, ki ubesedujejo ugajanje, sicer se spremeni pomen: ljubka emajlirana vaza proti emajlirana ljubka vaza.

Vse vrste pridevniških besed pa niso enako strogo postavljene v zgradbo samostalniške zveze, a so vsaj tisti elementi, ki stojijo levo od pravih pridevnikov, precej fiksni: DOLOČILNIK → VRSTNI ŠTEVNIK → GLAVNI ŠTEVNIK → SUBJEKTIVNA OCENA → ?EVIDENTIAL → VELIKOST → DOLŽINA → VIŠINA → HITROST → ?GLOBINA → ŠIRINA → TEŽA → TEMPERATURA → ?MOKROST → STAROST → OBLIKA → BARVA → NARODNOST/IZVOR → MATERIAL → [MESTO ZA DELE BESEDNIH ZVEZ] → SAMOSTALNIK. Vrstni red pridevniških besed, ki ga uporablja večina govorcev slovenščine, je v bistvu vrstni red, ki naj bi bil univerzalen v vseh jezikih.