Primerjava izbranih različic

Prikazane so razlike med izbrano in trenutno različico strani.

--- vrstni_red_pridevnikov [2017/11/21 16:51] – anchek94
+++ vrstni_red_pridevnikov [2018/01/15 10:01] (Trenutna) – anchek94
@@ Vrstica 1: / Vrstica 1: @@
-Po Toporišičevi Slovenski slovnici imajo pridevniki v slovenščini stalen vrstni red:
+===== Vrstni red pridevnikov =====
-<box 100%>**VRSTILNI ŠTEVNIKI -> GLAVNI ŠTEVNIKI -> SVOJILNI PRIDEVNIKI -> LASTNOSTNI PRIDEVNIKI.**
+Po Toporišičevi [[http://www.fran.si/slovnice-in-pravopisi/46/1976-toporisic|Slovenski slovnici]] imajo [[pridevniki]] v slovenščini stalen vrstni red:
+<box 100%>**[[vrstilni_stevniki|VRSTILNI ŠTEVNIKI]] -> [[glavni_stevniki|GLAVNI ŠTEVNIKI]] -> [[svojilni_pridevniki|SVOJILNI PRIDEVNIKI]] -> [[lastnostni_pridevniki|LASTNOSTNI PRIDEVNIKI]].**
 </box>
-Če se vrstni red pridevnikov spremeni, se spremeni tudi pomen besede:
+Če se vrstni red [[pridevniki|pridevnikov]] spremeni, se spremeni tudi pomen besede:
   - //dva Janezova otroka// (Janez ima dva ali več otrok, mi pa mislimo na dva),
   - //Janezova dva otroka// (Janez ima točno dva otroka).
-Pri lastnostnih pridevnikih na vrsto pridejo najprej kakovostni in šele potem merni:
+Pri [[lastnostni_pridevniki|lastnostnih pridevnikih]] na vrsto pridejo najprej kakovostni in šele potem merni:
   - //vaše odlične palačinke// proti *//vaše dolge odlične palačinke//.
-Prav tako so kazalni zaimki pred števniki, sicer se spremeni pomen:
+Prav tako so [[kazalni zaimki]] pred [[stevniki|števniki]], sicer se spremeni pomen:
   - //ta dva politika proti dva ta politika//,
   - //tisti tretji avtomobil proti tretji tisti avtomobil//.
-V drugem primeru je kazalni zaimek rabljen kot pridevnik.
+V drugem primeru je [[kazalni_zaimki|kazalni zaimek]] rabljen kot [[pridevniki|pridevnik]].
-Vrstni red pridevnikov v slovenščini:
+Vrstni red [[pridevniki|pridevnikov]] v slovenščini:
-<box 100%>**SPLOŠNI PRIDEVNIKI (//lepa//) -> STAROST/DOBA (//stara//) -> BARVA (//rdeča//) -> DELEŽNIKI (//obnovljena//) -> IZVOR/PRIPADNOST (//ruska//) -> SAMOSTALNIK (//hiša//).**
+<box 100%>**SPLOŠNI PRIDEVNIKI (//lepa//) -> STAROST/DOBA (//stara//) -> BARVA (//rdeča//) -> [[delezniki|DELEŽNIKI]] (//obnovljena//) -> IZVOR/PRIPADNOST (//ruska//) -> [[samostalniki|SAMOSTALNIK]] (//hiša//).**
 </box>
-Načeloma so vsi ti pridevniki prosti in se lahko pojavljajo kjerkoli in so možni različni vrstni redi, a je eden vedno bolj nezaznamovan od drugih.
+Načeloma so vsi ti [[pridevniki]] prosti in se lahko pojavljajo kjerkoli in so možni različni vrstni redi, a je eden vedno bolj nezaznamovan od drugih.
-Vrstni pridevniki so bližje samostalniku:
+[[Vrstni pridevniki]] so bližje [[samostalniki|samostalniku]]:
   - //zanimiv računalniški tečaj// proti *//računalniški zanimiv tečaj//.
@@ Vrstica 26: / Vrstica 28: @@
   - //ljubka emajlirana vaza// proti //emajlirana ljubka vaza//.
-Vse vrste pridevniških besed pa niso enako strogo postavljene v zgradbo samostalniške zveze, a so vsaj tisti elementi, ki stojijo levo od pravih pridevnikov, precej fiksni:
+Vse vrste [[pridevniki|pridevniških besed]] pa niso enako strogo postavljene v zgradbo [[samostalniska_zveza|samostalniške zveze]], a so vsaj tisti elementi, ki stojijo levo od pravih [[pridevniki|pridevnikov]], precej fiksni:
-<box 100%>**DOLOČILNIK -> VRSTNI ŠTEVNIK -> GLAVNI ŠTEVNIK -> SUBJEKTIVNA OCENA -> ?EVIDENTIAL -> VELIKOST -> DOLŽINA -> VIŠINA -> HITROST -> ?GLOBINA -> ŠIRINA -> TEŽA -> TEMPERATURA -> ?MOKROST -> STAROST -> OBLIKA -> BARVA -> NARODNOST/IZVOR -> MATERIAL -> [MESTO ZA DELE BESEDNIH ZVEZ] -> SAMOSTALNIK.**
+<box 100%>**[[dolocilniki|DOLOČILNIK]] -> [[vrstilni_stevniki|VRSTILNI ŠTEVNIK]] -> [[glavni stevniki|GLAVNI ŠTEVNIK]] -> SUBJEKTIVNA OCENA -> ?EVIDENTIAL -> VELIKOST -> DOLŽINA -> VIŠINA -> HITROST -> ?GLOBINA -> ŠIRINA -> TEŽA -> TEMPERATURA -> ?MOKROST -> STAROST -> OBLIKA -> BARVA -> NARODNOST/IZVOR -> MATERIAL -> [MESTO ZA DELE BESEDNIH ZVEZ] -> [[samostalniki|SAMOSTALNIK]].**
 </box>
-Vrstni red pridevniških besed, ki ga uporablja večina govorcev slovenščine, je v bistvu vrstni red, ki naj bi bil univerzalen v vseh jezikih.
+Vrstni red [[pridevniki|pridevniških besed]], ki ga uporablja večina govorcev slovenščine, je v bistvu vrstni red, ki naj bi bil univerzalen v vseh jezikih.