http://sss.ung.si/ 2026-04-09T19:57:52+00:00 http://sss.ung.si/ http://sss.ung.si/lib/exe/fetch.php?media=wiki:dokuwiki.svg text/html 2018-06-12T09:29:32+00:00 Anonymous (anonymous@undisclosed.example.com) http://sss.ung.si/doku.php?id=besedne_vrste&rev=1528795772&do=diff Besedne vrste Besedne vrste so način razdelitve besed v skupine glede na njihove slovnične lastnosti. Besede lahko med besedne vrste lahko razdelimo na več načinov, pri čemer imajo vse poznane delitve naslednje besedne vrste: * samostalnik * glagol * pridevnik * text/html 2017-06-09T12:25:27+00:00 Anonymous (anonymous@undisclosed.example.com) http://sss.ung.si/doku.php?id=clenki&rev=1497011127&do=diff Členki Členki ali partikule (angl. particles) so jezikovni elementi, ki načeloma izražajo odnos govorca do izrečenega. ... Slovenščina pozna celo vrsto členkov. Toporišič (2000) jih razvršča v naslednje kategorije: ... * pa * da * že * to * še * ... text/html 2017-06-15T12:02:52+00:00 Anonymous (anonymous@undisclosed.example.com) http://sss.ung.si/doku.php?id=da&rev=1497528172&do=diff Členek 'da' Medtem ko je da običajno v rabi podrednega veznika, ki uvaja trdilne stavke, (1), je lahko v nekaterih okoljih rabljen tudi kot členek, kot to za primere z odplakanjem oz. za k-vprašanja pokažejo Marušič idr. (2015). Členek da v k-vprašanjih in odplakanju V teh kontekstih je da povezan z odmevalno interpretacijo – ne gre namreč za prava vprašanja, pač pa govorci z njimi ponovno vprašajo po informaciji nad katero so bodisi začudeni oz. samo želijo, da njihov sogovornik ponovi pravk… text/html 2018-06-01T16:11:56+00:00 Anonymous (anonymous@undisclosed.example.com) http://sss.ung.si/doku.php?id=desni_neujemalni_prilastek&rev=1527869516&do=diff Desni neujemalni prilastek Desni neujemalni prilastek je načeloma vsak skladenjski sestavnik, ki se nahaja desno od samostalniškega jedra in se z njim ne ujema v sklonu (in številu). Neujemalni prilastki so tako vsi, ki se ne sklanjajo - oziralni stavki, predložne zveze ... Neujemalni prilastek je lahko tudi text/html 2018-06-01T15:51:40+00:00 Anonymous (anonymous@undisclosed.example.com) http://sss.ung.si/doku.php?id=desni_prilastek&rev=1527868300&do=diff Desni prilastek (oz. vse kar se nahaja za jedrom) je krovno ime za zelo različne stvari: * goli pridevnik stavba velika (je nemogoče ob nevtralni intonaciji) * pridevniška zveza - desni ujemalni prilastek stavba, velika kot hrib; otrok, podoben Elzi text/html 2018-06-01T16:05:15+00:00 Anonymous (anonymous@undisclosed.example.com) http://sss.ung.si/doku.php?id=desni_ujemalni_prilastek&rev=1527869115&do=diff Desni ujemalni prilastek Desni ujemalni prilastek so načeloma vse sestavine, ki sledijo jedrnemu samostalniku in se z njim ujemajo v sklonu (morda tudi v številu). Ujemanje v spolu za samostalniške desne prilastke seveda ni pomembno. * samostalniški desni ujemalni prilastek text/html 2017-11-25T08:27:54+00:00 Anonymous (anonymous@undisclosed.example.com) http://sss.ung.si/doku.php?id=dolocilnik&rev=1511598474&do=diff Določilniki določajo: * vrstično oznaka predmeta: * tip samostalniške zveze (določna ali nedoločna); * kakšen je njen pomen; * kakšne so njene skladenjske lastnosti itd. Podobno tudi znotraj stavka jedro časovne zveze določa ali bo stavek nedoločniški polstavek ali stavek z izraženo časovno morfologijo oz. kako smo ga mi poimenovali text/html 2021-01-21T14:58:35+00:00 Anonymous (anonymous@undisclosed.example.com) http://sss.ung.si/doku.php?id=dvopicje&rev=1611241115&do=diff DVOPIČJE Je levostično enodelno nekončno ločilo, sestavljeno iz dveh navpično postavljenih pik. Je podobno podpičju, ampak ni enako. Dvopičje najdemo v skladenjski in neskladenjski rabi. Skladenjska raba Ločila: . pika , vejica ! klicaj ? vprašaj : dvopičje ; podpičje - vezaj -- pomišljaj „“ narekovaj Dvopičje pišemo: text/html 2018-09-04T10:40:41+00:00 Anonymous (anonymous@undisclosed.example.com) http://sss.ung.si/doku.php?id=glasoslovje&rev=1536057641&do=diff Glasoslovje Glasoslovje je veda (ali pa del slovnice), ki se ukvarja z glasovno podobo jezika. Glasoslovje sicer združuje dve ločeni ravnini preučevanja jezika: fonetika in fonologija. Fonetika je na nek način neodvisna od jezika, saj bi lahko z instrumenti fonetike preučevali tudi glasbo, živalske glasove oziroma katerikoli šum, zvok itd. ki nas obdaja. Fonologija je na drugi strani del našega ponotranjenega jezikovnega sistema in je torej precej bolj omejena na text/html 2019-02-11T08:51:32+00:00 Anonymous (anonymous@undisclosed.example.com) http://sss.ung.si/doku.php?id=glavni_stevniki&rev=1549875092&do=diff Glavni števniki Števniki se ne obnašajo enotno. Razlikujejo se glede na: * obrazila, * sklon, v katerem se samostalnik pojavlja, * ujemanje, ki ga samostalniška zveza zahteva ob glagolu. Ločimo štiri vrste glavnih števnikov: * pridevniški števniki, * jedrni/členski števniki, * samostalniški/členski števniki. * Samostalniški števniki Samostalniški/členski števniki se obnašajo kot text/html 2021-03-09T09:52:56+00:00 Anonymous (anonymous@undisclosed.example.com) http://sss.ung.si/doku.php?id=iii._sklanjatev_-_vzorec_-i&rev=1615283576&do=diff ednina dvojina množina imenovalnik perut peruti peruti tožilnik peruti peruti peruti rodilnik peruti peruti peruti mestnik (pri) peruti perutih perutih dajalnik peruti perutima perutim orodnik (s) perutjo text/html 2017-11-06T08:11:26+00:00 Anonymous (anonymous@undisclosed.example.com) http://sss.ung.si/doku.php?id=jedrni_clenski_stevniki&rev=1509955886&do=diff Jedrni/členski števniki Števnik ima nespremenljivo obliko za vse spole. Glavni števnik določa sklon jedrnemu samostalniku v imenovalniku in tožilniku. Samostalnik je v rodilniku množine in števnik se obnaša kot jedro samostalniške zveze. Primera: - pet hiš, - sto korakov. text/html 2017-06-06T14:40:32+00:00 Anonymous (anonymous@undisclosed.example.com) http://sss.ung.si/doku.php?id=kako_naj_navajam_sss&rev=1496760032&do=diff Ker bi radi spodbudili avtorje, da čimveč prispevajo k tej wiki strani ... To še ni dorečeno. text/html 2021-01-29T21:07:31+00:00 Anonymous (anonymous@undisclosed.example.com) http://sss.ung.si/doku.php?id=klicaj&rev=1611954451&do=diff Klicaj Klicaj je končno ločilo, ki zaznamuje tonski potek povedi in označuje zapoved, željo, prošnjo ipd. s čustveno prizadetostjo. Pišemo ga brez presledka levostično. Poznamo skladenjsko in neskladenjsko rabo klicaja. Skladenjska raba Ločila: . pika , vejica ! klicaj ? vprašaj : text/html 2020-12-14T10:39:59+00:00 Anonymous (anonymous@undisclosed.example.com) http://sss.ung.si/doku.php?id=koncna_locila&rev=1607942399&do=diff Končna ločila Ločila, ki jih uporabljamo na koncu povedi, imenujemo končna ločila. Mednje spadajo: * Pika * Klicaj * Vprašaj Občasno na koncu povedi najdemo tudi kako drugo ločilo, recimo tri pike. Ločevanje med končnimi in nekončnimi ločili je v resnici vezano na posamezno ločilo. Vsa končna ločila imajo tudi svojo nekončno rabo in vsa nekonča ločila se načeloma lahko znajdejo na koncu povedi. Zato bi bilo bolje, če bi govorilo o končni rabi posameznega ločila, kot pa o končnem ločil… text/html 2017-06-09T12:16:20+00:00 Anonymous (anonymous@undisclosed.example.com) http://sss.ung.si/doku.php?id=legenda_uporabljenih_oznak&rev=1497010580&do=diff Tu je razloženo, kaj pomenijo razne oznake, uporabljane na tem spletišču. Oglati oklepaj [xx] označuje zbrisani del stavka: (1) Peter je videl nekoga, ampak ne vem koga [je Peter videl]. = Peter je videl nekoga, ampak ne vem koga. text/html 2017-11-25T08:10:17+00:00 Anonymous (anonymous@undisclosed.example.com) http://sss.ung.si/doku.php?id=levi_prilastek&rev=1511597417&do=diff Levi prilastek (oz. vse kar se nahaja pred jedrom) je tipično ujemalni pridevnik oz. katera druga pridevniška beseda. pridevnik velika hiša števnik dve hiši, pet hiš svojilni zaimek njegova hiša Izjemoma so levi prilastki tudi neujemalni: poceni blago, nje pogledi, špica film text/html 2017-06-15T11:59:15+00:00 Anonymous (anonymous@undisclosed.example.com) http://sss.ung.si/doku.php?id=literatura&rev=1497527955&do=diff Literatura Literatura, na katero se sklicujemo, je tu urejena po abecednem vrstnem redu. Cardinaletti, Anna. 2011. German and Italian modal particles and clause structure. The Linguistic Review 28.4: 493-531. Cinque, Guglielmo. 1999. Adverbs and functional heads: A cross-linguistics perspective text/html 2020-12-24T12:22:24+00:00 Anonymous (anonymous@undisclosed.example.com) http://sss.ung.si/doku.php?id=locila&rev=1608812544&do=diff Ločila: . pika , vejica ! klicaj ? vprašaj : dvopičje ; podpičje - vezaj -- pomišljaj „“ narekovaj Ločila Ločila so znaki, ki nam olajšajo branje, saj v pisanem jeziku nadomeščajo stvari, ki jih črke ne morejo zapisati, konkretno: različne stavčne intonacije, premore oz. pavze itd. * Končna ločila * Nekončna ločila Nobeno ločilo ni samo po sebi končno ali nekončno. Končna ali nekončna je raba posameznega ločila, vendar pa ker imajo ločila tudi svojo tipično rabo, jih p… text/html 2020-09-18T07:27:02+00:00 Anonymous (anonymous@undisclosed.example.com) http://sss.ung.si/doku.php?id=morfologija&rev=1600414022&do=diff Morfologija Tukaj združujemo tako besedotvorje (derivacija) kot oblikotvorje (infleksija). Torej tako morfološke procese, ki spreminjajo besed, kot tiste, ki samo spreminjajo oblike iste besede. Na kratko o morfologiji Tradicionalno velja morfologija za eno od osrednjih področij jezikoslovja. Morfologija se ukvarja s sestavljanjem text/html 2021-01-21T15:08:50+00:00 Anonymous (anonymous@undisclosed.example.com) http://sss.ung.si/doku.php?id=narekovaj&rev=1611241730&do=diff NAREKOVAJ Narekovaj je dvodelno ločilo, s katerim označujemo dobesedni navedek premega govora, zaznamujemo navedke (citate), naslove, imena (vzdevke), oziroma dajemo besedam poseben pomen. Poznamo skladenjsko in neskladenjsko rabo. Skladenjska raba Ločila: . pika , text/html 2021-01-13T10:50:28+00:00 Anonymous (anonymous@undisclosed.example.com) http://sss.ung.si/doku.php?id=nekoncna_locila&rev=1610535028&do=diff Nekončna ločila Ločila, ki jih uporabljamo sredi povedi, imenujemo nekončna ločila. Mednje spadajo: * dvopičje * podpičje * narekovaj * oklepaj * pomišljaj * vezaj * tri pike Občasno se tudi končna ločila uporabljajo sredi povedi. Ločevanje med končnimi in nekončnimi ločili je v resnici vezano na posamezno ločilo. Vsa končna ločila imajo tudi svojo nekončno rabo in vsa nekonča ločila se načeloma lahko znajdejo na koncu povedi. Zato bi bilo bolje, če bi govorilo o končni rabi p… text/html 2020-09-17T12:12:21+00:00 Anonymous (anonymous@undisclosed.example.com) http://sss.ung.si/doku.php?id=nesklonljivo&rev=1600344741&do=diff Nesklonjivi samostalniki ednina dvojina množina imenovalnik Karmen tožilnik Karmen rodilnik Karmen dajalnik Karmen mestnik pri Karmen orodnik s Karmen text/html 2020-09-14T09:46:13+00:00 Anonymous (anonymous@undisclosed.example.com) http://sss.ung.si/doku.php?id=oblikotvorje&rev=1600076773&do=diff Oblikotvorje Oblikotvorje je morfološki proces, ki spreminja oblike posamičnih besed. Pri tem imamo v mislih sklanjanje, spreganje in stopnjevanje. Oblikotvorje oz. natančneje oblikoslovje tudi razvršča besed v različne slovnične kategorije in jim pripisuje različne slovnične lastnosti. Besede lahko razvrstimo v naslednje kategorije: text/html 2021-07-23T14:07:23+00:00 Anonymous (anonymous@undisclosed.example.com) http://sss.ung.si/doku.php?id=osebni_zaimek&rev=1627049243&do=diff Osebni zaimek Osebni zaimek je ... ednina dvojina množina prva oseba jaz midva mi, me druga oseba ti vidva vi, ve tretja oseba on, ona, ono onadva, onidve oni, one text/html 2020-09-25T07:15:26+00:00 Anonymous (anonymous@undisclosed.example.com) http://sss.ung.si/doku.php?id=osnovna_zgradba_stavka&rev=1601018126&do=diff Osnovna zgradba stavka Načeloma so vsi stavki sestavljeni iz osebka in predikacije. Se pravi iz nekega nanosnika in lastnosti, ki za tega nanosnika velja. Nanosnik -- lastnost osebek -- predikacija Pri tem moramo lastnost in nanosnik razumeti zelo splošno in široko. Celotna glagolska zveza brez osebka namreč predstavlja neko lastnost, tudi če je to glagolska zveza s prehodnim glagolom. text/html 2019-03-08T12:16:28+00:00 Anonymous (anonymous@undisclosed.example.com) http://sss.ung.si/doku.php?id=oziralni_zaimki&rev=1552047388&do=diff Oziralni zaimki To so zaimki, ki se pojavljajo v oziralnih stavkih: (1) Bicikel, s katerim sem se peljal po vasi, je rdeč. ednina moški spol ženski spol srednji spol imenovalnik kateri katera katero tožilnik katerega text/html 2017-11-06T08:19:55+00:00 Anonymous (anonymous@undisclosed.example.com) http://sss.ung.si/doku.php?id=pa&rev=1509956395&do=diff Pa Besedica pa ima celo vrsto različnih rab in četudi gre vsaj izvorno gledano za ena in isto besedo, jih tu obravnavamo ločeno. etimologija besedice 'pa' Slovenski pa naj bi bil (po Snoju 2009) soroden podobnim besedicam v drugih slovanskih jezikih, konkretno drbohrvaškemu text/html 2021-01-30T17:40:42+00:00 Anonymous (anonymous@undisclosed.example.com) http://sss.ung.si/doku.php?id=pika&rev=1612028442&do=diff Pika Pika (.) je enodelno ločilo na koncu pripovednega stavka oziroma povedi. Ločila: . pika , vejica ! klicaj ? vprašaj : dvopičje ; podpičje - vezaj -- pomišljaj „“ narekovaj Skladenjska raba Piko zapisujemo na koncu: 1. Enostavčne pripovedne povedi: Odraščal je v skromnih razmerah. 2. Večstavčne povedi: Podredja, če je glavni stavek pripovedni: Raziskovalci so obtičali v svojih bazah, ker se je nevihta nevarno razbesnela. text/html 2021-01-21T15:02:42+00:00 Anonymous (anonymous@undisclosed.example.com) http://sss.ung.si/doku.php?id=podpicje&rev=1611241362&do=diff PODPIČJE Podpičje je levostično nekončno ločilo sestavljeno iz navpično postavljene vejice in pike (;). Je podobno dvopičju, ampak ni enako. Ločuje posamezne dele povedi krepkeje kot vejica in šibkeje kot pika. Poznamo skladenjsko in neskladenjsko rabo. Skladenjska raba Ločila: . text/html 2021-01-21T23:58:54+00:00 Anonymous (anonymous@undisclosed.example.com) http://sss.ung.si/doku.php?id=pomisljaj&rev=1611273534&do=diff Pomišljaj Je večinoma enodelno, lahko pa tudi dvodelno ločilo, načeloma nestično. Je daljša črtica kot deljaj oz. vezaj. Po obliki ločimo navadni (–) in dolgi (—) pomišljaj. Po vlogi pa poznamo odstavčnega, predložnega, oklepajnega, narekovajnega ipd. Dolgi pomišljaj pišemo med povedmi, ki niso deli istega besedila, če je v njih že uporabljen navadni pomišljaj: text/html 2020-09-25T07:30:55+00:00 Anonymous (anonymous@undisclosed.example.com) http://sss.ung.si/doku.php?id=pomozni_glagol&rev=1601019055&do=diff Pomožni glagol Slovenščina pozna predvsem pomožni glagol biti, vendar pa se v določenih narečjih ali v določenih stavčnih konstrukcijah pojavljajo tudi drugi pomožni glagoli Pomožni glagol biti Pomožni glagol imeti Imeti je eden dveh običajnih pomožnih glagolov v drugih Indoevropskih jezikih, v slovenščini pa se tipično ne uporablja na način, ki bi ga zlahka prepoznali kot pomožnega. Tipična raba glagola text/html 2021-01-13T10:56:57+00:00 Anonymous (anonymous@undisclosed.example.com) http://sss.ung.si/doku.php?id=poved&rev=1610535417&do=diff Poved Poved je enota besedila, ki se začne z veliko začetnico in konča s končnim ločilom. Neformalno se povedi pogosto reče stavek, ki pa je v jezikoslovju termin, ki poimenuje manjše dele večstavčne povedi. text/html 2017-06-15T12:50:57+00:00 Anonymous (anonymous@undisclosed.example.com) http://sss.ung.si/doku.php?id=pravila_igre&rev=1497531057&do=diff Pravila igre Vse, ki želite sodelovati pri ustvarjanju Sodobne slovenske skladnje prosimo, da upoštevate ta enostavna pravila: - Kakor je razvidno iz okvirčkov na dnu strani, je celotna SSS avtorsko zaščitena z licenco CC. Na kratko to pomeni, da lahko vsakdo uporablja in povzema tukaj zapisane opise itd. vendar pa mora ob vsaki navedbi navesti vir: Sodobna slovnica slovenskega jezika. text/html 2020-11-12T17:53:24+00:00 Anonymous (anonymous@undisclosed.example.com) http://sss.ung.si/doku.php?id=pravopis&rev=1605203604&do=diff Pravopis Pravopis sicer ni del Slovnice, a ker se zdi večini uporabnikov jezika Pravopis po uporabnosti primerljiv s slovnico, mu tu namenjamo te podstrani. Pravopis bo razložen bolj na kratko. Pravopis je že konceptualno nekaj povsem drugega kot (opisna) slovnica. Opisna slovnica opisuje stanje v jeziku, medtem ko Pravopis predpisuje, kako bi se moral (tipično samo pisani) jezik uporabljati. text/html 2021-02-06T06:52:30+00:00 Anonymous (anonymous@undisclosed.example.com) http://sss.ung.si/doku.php?id=pridevniska_sklanjatev&rev=1612594350&do=diff Pridevniška sklanjatev Pridevniška sklanjatev je sklanjatev, po kateri sklanjamo pridevnike in pridevniške samostalnike (ki so morda samo pridevniki uporabljeni ob praznem oz. neizraženem samostalniku). Pridevnik se seveda pregiba tudi po spolu, zato imamo dejansko tri pridevniške sklanjatve: text/html 2017-11-06T08:09:19+00:00 Anonymous (anonymous@undisclosed.example.com) http://sss.ung.si/doku.php?id=pridevniski_stevniki&rev=1509955759&do=diff Pridevniški števniki Jedrni samostalnik določa spol števnika, ki se mora s samostalnikom ujemati v spolu sklonu in (slovničnem) številu. Primeri: - ena hiša, - dvema mestoma, - trem konjem. Samostalniška zveza s pridevniškim števnikom se v stavku obnaša čisto običajno. Z glagolom se ujema v spolu, številu in osebi. V vseh pogledih se tak števnik obnaša kot pridevnik. text/html 2021-11-26T14:43:04+00:00 Anonymous (anonymous@undisclosed.example.com) http://sss.ung.si/doku.php?id=pridevniski_zaimek&rev=1637937784&do=diff Pridevniški zaimki Pridevniške zaimke lahko ločimo vsaj na dva načina. Lahko jih ločimo na enake skupine, kot ločujemo vse ostale zaimke, torej na: * osebne zaimke * vprašalne zaimke * kazalne zaimke * oziralne zaimke * nedoločne zaimke * nikalne zaimke * mnogostne zaimke * poljubnostne zaimke * celostne zaimke Ali pa glede na tip pridevnika, ki ga nadomeščajo. Tu pa poznamo: text/html 2019-03-08T11:52:29+00:00 Anonymous (anonymous@undisclosed.example.com) http://sss.ung.si/doku.php?id=pridevniski_zaimki&rev=1552045949&do=diff Pridevniški zaimki Med Pridevniške zaimke spadajo: * svojilni zaimki * oziralni zaimki * kazalni zaimki text/html 2021-09-29T11:09:48+00:00 Anonymous (anonymous@undisclosed.example.com) http://sss.ung.si/doku.php?id=prislovni_zaimek&rev=1632913788&do=diff Prislovni zaimek Prislovni zaimek je tip zaimka, ki v stavku nadomešča oz. stoji na mestu prislova. Prislovne zaimke lahko medseboj ločimo na: * kazalne zaimke - tja, takrat, ... * vprašalne zaimke - kje, kdaj, ... * oziralne zaimke - kjer, kdar, ... * nedoločne zaimke - nekje, nekoč, ... * nikalne zaimke - nikjer, nikdar, text/html 2020-09-17T11:11:59+00:00 Anonymous (anonymous@undisclosed.example.com) http://sss.ung.si/doku.php?id=samostalnik&rev=1600341119&do=diff Samostalnik Samostalnik je pregibna besedna vrsta, ki ima med vsemi besednimi vrstami največ predstavnikov. 54% vseh besed v Slovarju slovenskega knjižnega jezika je samostalnikov (21.737 moškega spola; 21.236 ženskega spola; 8.173 srednjega spola - vseh besed: 93.154). text/html 2018-01-15T08:36:53+00:00 Anonymous (anonymous@undisclosed.example.com) http://sss.ung.si/doku.php?id=samostalniska_zveza&rev=1516005413&do=diff Samostalniška zveza Na splošno Samostalniška zveza je zveza samostalnika in dodatkov. Jože Toporišič (2001) loči med podredno in pristavčno zloženimi samostalniškimi zvezami, kar pa ni uporabno, saj so si zložene samostalniške zveze zelo različne med seboj. Bolj smiselna je delitev na enostavne in text/html 2021-07-23T14:07:52+00:00 Anonymous (anonymous@undisclosed.example.com) http://sss.ung.si/doku.php?id=samostalniski_osebni_zaimek&rev=1627049272&do=diff samostalniški osebni zaimek Samostalniški osebni zaimki so najbolj prototipični zaimki. So funkcionalne ali slovnične besede, ki se uporabljajo namesto samostalnikov oz. občnih in lastnih imen. Samostalniški osebni zaimki se pregibajo v osebi, številu, spolu in sklonu. Pregibalni vzorci Imenovalniške oblike zaimkov text/html 2017-11-27T13:41:54+00:00 Anonymous (anonymous@undisclosed.example.com) http://sss.ung.si/doku.php?id=samostalniski_razred&rev=1511790114&do=diff Samostalniški razredi Razred I - sem spadajo vsi samostalniki moškega spola, ki se končajo na soglasnik, npr. stol. Imenovalnik Tožilnik Rodilnik Mestnik Dajalnik Orodnik ednina stol stol stola pri stolu stolu s stolom dvojina stola text/html 2021-07-23T13:32:29+00:00 Anonymous (anonymous@undisclosed.example.com) http://sss.ung.si/doku.php?id=samostalniski_zaimek&rev=1627047149&do=diff Samostalniški zaimki Samostalniški zaimki so (vsaj po imenu sodeč) pravi zaimki saj zamenjujejo/nadomeščajo samostalnike oz. imena (tako obča kot lastna). Delimo jih lahko po vrsti zaimka ali glede na živost: zaimki za žive zaimki za nežive osebni zaimek jaz, ti, on text/html 2017-07-07T10:40:22+00:00 Anonymous (anonymous@undisclosed.example.com) http://sss.ung.si/doku.php?id=sidebar&rev=1499424022&do=diff * Glasoslovje * Morfologija * Skladnja * Pomenoslovje * Zgodovinska slovnica * Družbeni vidiki jezika * Pravopis * Zvrstnost * Literatura * Vprašanja o rabi jezika * Kako naj navajam SSS * pravila igre * Legenda uporabljenih oznak text/html 2020-09-25T07:06:16+00:00 Anonymous (anonymous@undisclosed.example.com) http://sss.ung.si/doku.php?id=skladnja&rev=1601017576&do=diff Skladnja Skladnja skuša določiti, kakšna so pravila sestavljanja stavkov, kakšna so pravila, ki določajo razmerja med besedami, kako se znotraj stavka izračunava pomen. V kolikor sprejmemo, da je osnovna komunikacijska enota stavek, lahko rečemo, da je skladnja osrednji del jezikoslovja, saj najbolj eksplicitno povezuje zvočno/slušno podobo s pomenom in na nek način razlaga, kako jezik sploh deluje. text/html 2017-11-27T13:24:35+00:00 Anonymous (anonymous@undisclosed.example.com) http://sss.ung.si/doku.php?id=sklanjanje&rev=1511789075&do=diff Sklanjanje Sklanjanje je pregibanje, ki spreminja sklonsko končnico samostalniškim in pridevniškim besednim vrstam glede na stavčni člen, v katerem se nahajajo, oz. stavčno vlogo, ki jo opravljajo. Sklanjanje v slovenščini v večini primerov obsega samo dodajanje oz. spreminjanje sklonske končnice. V nekaterih primerih sklanjanje obsega tudi spreminjanje naglasa. text/html 2020-09-17T12:10:22+00:00 Anonymous (anonymous@undisclosed.example.com) http://sss.ung.si/doku.php?id=sklanjatev&rev=1600344622&do=diff Sklanjatev Samostalnike lahko razvrstimo glede na sklanjatev, se pravi na skupine, ki jih ustvarimo na podlagi sklanjatvenega vzorca, ki mu posamezen samostalnik pripada. Poznamo več takšnih delitev, tu bomo predstavili dve najbolj razširjeni. Toporišič ženski spol text/html 2019-01-08T10:56:48+00:00 Anonymous (anonymous@undisclosed.example.com) http://sss.ung.si/doku.php?id=slovnicni_spol&rev=1546945008&do=diff Slovnični spol Slovnični spol je osrednja kategorija razdelitve samostalnikov na manjše skupine. Slovnični spol v slovenščini samostalnike razdeli v tri skupine. Delitev Dva slovnična spola odgovarjata dvema osnovnima biološkima spoloma pri človeku, tretji pač ne, zato ga nekateri niti ne prištevajo med slovnične spole. text/html 2019-01-08T10:53:25+00:00 Anonymous (anonymous@undisclosed.example.com) http://sss.ung.si/doku.php?id=spol&rev=1546944805&do=diff Slovnični spol glej slovnični spol Slovnični spol je slovnična kategorija, ki je lastna samostalnikom in samostalniškim zaimkom, spreminja pa obliko glagolov, pridevnikov in pridevniških zaimkov, ki se ujemajo s samostalnikom. Spol kot slovnična kategorija je poznan v številnih jezikih sveta a ima nemalokrat drugačno ime od biološkega spola (prim. angl. gender vs. sex; sh. rod vs. spol; rus. rod vs. pol; ital. genere vs. sesso; itd.). text/html 2025-03-26T08:17:34+00:00 Anonymous (anonymous@undisclosed.example.com) http://sss.ung.si/doku.php?id=start&rev=1742977054&do=diff Dobrodošli na wiki straneh Sodobne slovenske slovnice Sodobna slovenska slovnica, ali na kratko SSS, je projekt, ki smo se ga v začetku leta 2017 lotili na Univerzi v Novi Gorici. Kot vsak običajen Wiki, je tudi SSS odprt in pri nastajanju te slovnice lahko sodeluje kdorkoli. Oglejte si text/html 2017-11-06T08:36:04+00:00 Anonymous (anonymous@undisclosed.example.com) http://sss.ung.si/doku.php?id=stevniki&rev=1509957364&do=diff Števniki * Glavni števniki * [Vrstilni števniki] * [Ločilni števniki] text/html 2020-09-25T13:13:58+00:00 Anonymous (anonymous@undisclosed.example.com) http://sss.ung.si/doku.php?id=stevniski_zaimek&rev=1601039638&do=diff Števniški zaimek Števniški zaimki nadomeščajo oz. se pojavljajo na mestu števnikov. Med števniške zaimke je smiselno šteti le tiste slovnične besede, ki so po obliki (in notranji zgradbi) sorodni drugim zaimkom, ne pa kar vse kvantifikatorje. Ločimo med: text/html 2017-07-01T08:26:26+00:00 Anonymous (anonymous@undisclosed.example.com) http://sss.ung.si/doku.php?id=to&rev=1498897586&do=diff To Tó je v Slovarju slovenskega knjižnega jezika (SSKJ, 2014) obravnavan kot prislov, ki lahko izraža: 1. veliko mero ali stopnjo povedanega: To se bodo čudili. 2. začudenje, nejevoljo oziroma očitek: Kako to leta hitro tečejo. Omenjena je še ekspresivna raba, npr. text/html 2021-01-31T07:51:58+00:00 Anonymous (anonymous@undisclosed.example.com) http://sss.ung.si/doku.php?id=vejica&rev=1612079518&do=diff Ločila: . pika , vejica ! klicaj ? vprašaj : dvopičje ; podpičje - vezaj -- pomišljaj „“ narekovaj Vejica Véjica ( , ) je enodelno ločilo, s katerim v glavnem med seboj ločujemo stavke iste povedi, priredne dele besednih zvez, pristavke, vrivke od ostalega besedila. Vejica ima v mnogih vrstah črk enako obliko kot opuščaj ( ’ ) ali enojni desni text/html 2021-01-21T23:26:54+00:00 Anonymous (anonymous@undisclosed.example.com) http://sss.ung.si/doku.php?id=vezaj&rev=1611271614&do=diff Vezaj Vezaj (-) je najkrajše vezalno črtično ločilo (krajša črtica od pomišljaja), ki se uporablja za vezanje besed. Navadno je stičen (stični vezaj), redko tudi nestičen (nestični vezaj). Skladenjska in oblikoslovna raba Ločila: . pika , vejica ! klicaj ? vprašaj : dvopičje ; podpičje - vezaj -- text/html 2021-01-21T14:44:39+00:00 Anonymous (anonymous@undisclosed.example.com) http://sss.ung.si/doku.php?id=vprasaj&rev=1611240279&do=diff Vprašaj Vprašaj je enodelno končno ločilo na koncu vprašalnega stavka. Poznamo skladenjsko in neskladenjsko rabo. Skladenjska raba Ločila: . pika , vejica ! klicaj ? vprašaj : dvopičje ; podpičje - vezaj -- pomišljaj „“ narekovaj V skladenjski rabi ga zapisujemo na koncu enostavčnih vprašalnih povedi in za podredjem, v katerem je text/html 2018-01-12T09:15:51+00:00 Anonymous (anonymous@undisclosed.example.com) http://sss.ung.si/doku.php?id=vrstni_red_besed&rev=1515748551&do=diff VRSTNI RED BESED * Vrstni red osebka, predmeta in glagola * Vrstni red prislovov v stavku * Vrstni red elementov v samostalniški zvezi * Vrstni red pridevnikov znotraj samostalniške zveze vezniška zveza Za priredno zložene vezniške zveze se privzema takšna zgradba: [krave [in teleta]] Za to je več razlogov. 1. sestavniki v skladnji (po tej teoriji, ki ji mi sledimo) so vedno binarni, torej sestavljenosti tipa [krave in teleta], kjer bi sestavnik imel tri enakovredne sestavine, ne pr… text/html 2017-11-20T08:59:54+00:00 Anonymous (anonymous@undisclosed.example.com) http://sss.ung.si/doku.php?id=vrstni_red_elementov_v_samostalniski_zvezi&rev=1511168394&do=diff Ko pogledamo notranjo zgradbo samostalniške zveze (oz. določilniške zveze = DP), vidimo, da imajo notranji deli DP-ja stalen besedni red (prim. Toporišič 2000): - Če začnemo pri vrhu vidimo, da je določilnik nujno prva sestavina samostalniške zveze, (1). Sledi mu kazalni zaimek, njemu pa števnik, ki načeloma ne more biti levo od kazalnega zaimka (oz. se zdi, da je kazalni zaimek, v tem primeru kot nekakšen text/html 2018-01-15T09:01:11+00:00 Anonymous (anonymous@undisclosed.example.com) http://sss.ung.si/doku.php?id=vrstni_red_pridevnikov&rev=1516006871&do=diff Vrstni red pridevnikov Po Toporišičevi Slovenski slovnici imajo pridevniki v slovenščini stalen vrstni red: VRSTILNI ŠTEVNIKI -> GLAVNI ŠTEVNIKI -> SVOJILNI PRIDEVNIKI -> LASTNOSTNI PRIDEVNIKI. Če se vrstni red pridevnikov spremeni, se spremeni tudi pomen besede: * dva Janezova otroka (Janez ima dva ali več otrok, mi pa mislimo na dva), * Janezova dva otroka text/html 2019-06-06T12:37:38+00:00 Anonymous (anonymous@undisclosed.example.com) http://sss.ung.si/doku.php?id=vrstni_red_prislovov&rev=1559824658&do=diff Vrstni red prislovov Vsaj ena verzija sodobne jezikoslovne teorije predvideva, da je razlika med evidencialnostjo v npr. Bolgarščini oz. nekem poljubnem jeziku, ki evidencialnost izraža z glagolskimi priponami (recimo kakim turškim ali kavkaškim jezikom), in jeziki, ki evidencialnosti ne izražajo z glagolskimi priponami, kamor spada tudi slovenščina pa tudi večina evropskih jezikov, samo v načinu izražanja evidencialnosti. text/html 2021-06-15T07:42:53+00:00 Anonymous (anonymous@undisclosed.example.com) http://sss.ung.si/doku.php?id=zaimek&rev=1623742973&do=diff Zaimek Zaimek je slovnična beseda, ki se (lahko) uporablja kot nadomestna beseda za neko drugo leksikalno besedo. Zamenljivost zaimka z leksikalno besedo ni obvezna lastnost zaimka oz. zamenljivosti ne smemo jemati dobesedno. Zaimki nadomeščajo leksikalne besede oziroma se v skladnji pojavljajo na mestih leksikalnih besed oz. opravljajo njihovo skladenjsko funkcijo. text/html 2017-06-09T13:37:19+00:00 Anonymous (anonymous@undisclosed.example.com) http://sss.ung.si/doku.php?id=ze&rev=1497015439&do=diff Že Izvor Etimološko je slovenski členek že tesno povezan z morfemom -r, ki ga lahko najdemo v oziralnih zaimkih v slovenščini (npr. kdor, kar, kjer itd.). Tako členek kot morfem sta etimološko povezana z indoevropskim členkom *ghe/*gho, ki se je razvil v členke v številnih slovanskih jezikih, npr. v ruščini in češčini (