=====DVOPIČJE=====

Je levostično enodelno [[nekončna ločila|nekončno ločilo]], sestavljeno iz dveh navpično postavljenih [[pika|pik]]. Je podobno [[podpicje|podpičju]], ampak ni enako. Dvopičje najdemo v skladenjski in neskladenjski rabi.





====Skladenjska raba====

<WRAP round box right>
**Ločila:**\\
.  [[pika]]\\
,  [[vejica]]\\
!  [[klicaj]]\\
?  [[vprašaj]]\\
:  [[dvopičje]]\\
;  [[podpičje]]\\
- [[vezaj]]\\
--  [[pomišljaj]]\\
""  [[narekovaj]]\\
</WRAP>


Dvopičje pišemo:

1.  pred besedno zvezo, ki pojasnjuje že prej splošno povedano, posebno pri naštevanju.
Na primer: <WRAP box twothirds round>Ima tri konje: vranca, rjavca in šarca.</WRAP> 

<WRAP info>
**Pomni** 

1. Pojasnjevano pred [[dvopicje|dvopičjem]] je lahko izpuščeno: 
<WRAP box round>Prišli so (tile): Jakob, Marija, Mojca, Andrej.</WRAP> 
Kadar v takih primerih stavčnofonetično pred naštevanim ne delamo premora, dvopičja ne pišemo:
<WRAP box round>Prišli so Jakob, Marija, Mojca, Andrej.</WRAP>
 
2. Dvopičja ne pišemo pred [[narekovaj|navedkom]], ki je [[prilastek|prilastek]] izraza pred seboj: 
<WRAP box round>Descartesov izrek »Mislim, torej sem« poznajo vsi, ki so zares izobraženi. Za takim navedkom prav tako ne pišemo [[vejica|vejice]].</WRAP>

3. Namesto dvopičja se rabi tudi [[pomisljaj|pomišljaj]] ali [[vejica|vejica]], ko gre za navadni [[pristavek|pristavek]]: 
<WRAP box round>Le eno je potrebno – delo ali Le eno je potrebno, delo.</WRAP>
</WRAP>

2. po napovednem [[spremni stavek|spremnem stavku]] pred dobesednim [[narekovaj|navedkom]] v [[premi govor|premem govoru]].
Na primer: <WRAP box twothirds round>//Deklica je vprašala: "Kako ste kaj?"//</WRAP> če spremni stavek ni pred dobesednim
navedkom, se za njim dvopičje ne piše.
Na primer: <WRAP box twothirds round>"Če drugi zmorejo", si je mislil, "bom jaz tudi".</WRAP>

3. pred [[stavek|stavkom]], s katerim pojasnjujemo drug stavek.
Na primer: <WRAP box twothirds round>Preprosto povedano: bolje kot bomo gospodarili, več bomo imeli.</WRAP>

4. med [[prorek|prorekom]] in [[porek|porekom]] v veliki povedi (periodi). 
Na primer: <WRAP box twothirds round>Ko izgublja jeseni narava svojo lepoto, mineva cvetica za cvetico in pada list za listom: tedaj se začno nabirati po ledinah in zvonikih ptičja krdela.</WRAP>

5. neobvezno za besedilom, za katerim se v obrazcih in podobnem zapisujejo ustrezni podatki.
Na primer: <WRAP box twothirds round>Ime: .......\\ Priimek: .......</WRAP>

6. med imenom avtorja in drugimi podatki z naslovne strani kakšnega dela ali napisa pod sliko. 
Na primer:<WRAP box twothirds round>France Prešeren: Poezije</WRAP>

<WRAP info>

**Pomni!**
V takih primerih namesto dvopičja uporabljamo rajši [[vejica|vejico]] ali [[pika|piko]].
<WRAP box round>France Prešeren, Poezije</WRAP>

</WRAP>

7. za skrajšano napovedjo.
Na primer: <WRAP box twothirds round>Foto: arhiv Dela ( Fotografija je iz arhiva Dela)</WRAP>

====Neskladenjska raba====
Dvopičje se neskladenjsko piše večinoma nestično.

1. za pomen proti.
Na primer:<WRAP box twothirds round>1 : 3</WRAP>

2. za pomen deljeno.
Na primer: <WRAP box twothirds round>36 : 6</WRAP>

3. za pomen v nasprotju z:
Na primer:<WRAP box twothirds round>lepa : lipa : lopa</WRAP> 

Dvopičje se uporablja še za zaznamovanje dolžine glasov v fonetičnih zapisih, za ločevanje enot v UDK, 
v glasbi za ponavljanje odlomka, za ločevanje ur in minut na digitalnih številčnicah. V takšnih primerih se neskladenjsko dvopičje piše stično.

==Raba v tujih jezikih==

V finščini in švedščini se lahko dvopičje pojavi znotraj besed, podobno kot [[opuščaj|opuščaj]], med besedo (ali kratico, še posebej v akronimu in njegovih (večinoma rodilniških) priponah. V švedščini se pojavlja tudi v imenih, na primer <WRAP box twothirds round>Antonia Ax:son Johnson (Ax:son za Axelson).</WRAP>  V finščini se rabi v sposojenkah in kraticah; na primer<WRAP box twothirds round> USA:han za ilativ od »ZDA«.</WRAP> 

==Raba v matematiki==

Dvopičje se rabi tudi v matematiki, kartografiji, gradnji maket in na drugih področjih za označevanje razmerja ali merila. Na primer <WRAP box twothirds round>3:1 (izgovorjeno [tri proti ena]).</WRAP> V Unicode je posebni znak za razmerje, U+2236 (∶), za rabo v matematiki.


 <WRAP box twothirds round>Razmerje med vodikom in kisikom v vodi je 2 : 1.\\
moštvo je zmagalo s 4 : 2.\\
V Atlasu Slovenije so izdelani v merilu 1 : 50.000.</WRAP>
V logiki in pri ustreznem označevanju množic se dvopičje rabi kot nadomestilo za navpičnico, tako da pomeni "takšen da".

Dvopičje se rabi za označevanje znaka deljenja: »a deljeno z b« se zapiše kot a : b, ali za označevanje razmerja.

Dvopičje se v kombinaciji z enačajem, {\displaystyle :=\,}{\displaystyle :=\,}, rabi za definicije.

==Raba v računalništvo==

V računalništvu je znak za dvopičje v kodi ASCII 58, v kodni točki Unicode U+003A. Polno široka (dvobitna) ustreznica, ：, je v kodni točki Unicode U+FF1A.

Dvopičje se velikokrat rabi kot posebni kontrolni znak v mnogih ukazih operacijskih sistemov, enoličnih krajevnikih virov, računalniških programskih jezikih in v predstavitvah poti različnih datotečnih sistemov.

Velikokrat se rabi kot enojno predponski ločevalec, ki napoveduje da je pred njim stala ključna beseda ali prehod iz enega načina predstavitve znakovnega niza v drug povezan način. Nekateri programi, kot je na primer zelo rabljen MediaWiki, izkoriščajo dvopičje kot predponski ali priponski ločevalec.

==Spletna raba==

V internetu (pogovorih v živo, elektronski pošti, oglasnih deskah itd.) se dvopičje ali večkratno dvopičje rabi za označevanje dejanja ali občutkov. V tej rabi ima obratno funkcijo od [[narekovaj|narekovajev]] in označuje dejanja, kjer se predpostavlja da je nenaznačeno besedilo dvogovor.

Dvopičja se rabijo tudi za zvoke. :klik:

Dvopičja se veliko rabijo za prikazovanje dveh navpično poravnanih oči v smeških, kot so :-), :), :(, :P, :D, :O