=====NAREKOVAJ=====

Narekovaj je dvodelno [[ločila|ločilo]], s katerim označujemo dobesedni navedek [[premi govor|premega govora]], zaznamujemo navedke (citate), naslove, imena (vzdevke), oziroma dajemo besedam poseben pomen. Poznamo skladenjsko in neskladenjsko rabo. 




====Skladenjska raba====
<WRAP round box right>
**Ločila:**\\
.  [[pika]]\\
,  [[vejica]]\\
!  [[klicaj]]\\
?  [[vprašaj]]\\
:  [[dvopičje]]\\
;  [[podpičje]]\\
- [[vezaj]]\\
--  [[pomišljaj]]\\
""  [[narekovaj]]\\
</WRAP>

Dvodelni [[narekovaj|narekovaj]], npr. dvojni srednji (» «), enojni srednji (› ‹), dvojni spodaj-
-zgoraj („ “), enojni spodaj-zgoraj (, ‘) ali dvojni zgornji (" "), nam zaznamuje:

1. dobesedni navedek [[premi govor|premega govora]] ali navedenega (citiranega) besedila.
<WRAP box twothirds round>"Vaša prijateljica", je povedala soseda, "je bila včeraj tukaj".</WRAP> <WRAP box twothirds round>"Kdo je klical" je vprašal Jernej.</WRAP>

Narekovaj stoji za [[koncna_locila|končnim ločilom]] citirane [[poved|povedi]], ki ima spredaj [[dvopicje|dvopičje]]. 
Na primer:


<WRAP box twothirds round> Janez pravi: "Jutri bo sončen dan."</WRAP>


Pri dobesednem navedku pišemo končno ločilo za narekovajem, če je naveden samo del povedi.
Na primer: 


<WRAP box twothirds round>Po Kidriču je Dalmatinova Biblija naš "prvi literarni vzorec trajne vrednosti".</WRAP>

Končno ločilo pišemo pred narekovajem, če je naveden najprej zadnji del ene povedi, tej povedi pa sledi še katera citirana poved.
Na primer:<WRAP box twothirds round> V uvodu beremo, da je geslo v slovarju »natisnjeno polkrepko.  Za njim so razvrščene sorodne besede, tako da sta bolje razvidni moč družine in pomen posameznih obrazil.«</WRAP> 

<WRAP info>
**Pomni**

1. Namesto [[narekovaj|narekovajev]] se lahko rabi narekovajni [[pomisljaj|pomišljaj]]; pišemo ga samo na začetku odstavka pred dobesednim navedkom [[premi govor|premega govora]], kadar pred njim ni spremnega [[stavek|stavka]].

2. Kadar je treba med besedilom v narekovajih navajati še kaj z narekovaji, uporabljamo drugačne narekovaje, npr. enojne, ali pa jih opuščamo, če zaradi tega ne trpi jasnost besedila:<WRAP box twothirds round> Janez pripoveduje: »Bil sem za pričo; sodnik me je vprašal: Kaj veš o tatvini pri sosedu? Povedal sem mu po pravici: ,Videl nisem ničesar.‘«</WRAP> 
</WRAP> 

2. poseben pomen, položaj ali vrednost posamezne besede ali besedne zveze. 
Na primer:<WRAP box twothirds round> Vsak "zakaj" ima svoj "zato".</WRAP>

<WRAP info>
**Pomni**

Navedek lahko zapišemo brez narekovajev v ležečem tisku. Na primer:<WRAP box twothirds round> Kaj je to?</WRAP> Pri pisanju z roko uporabljamo dvojni narekovaj spodaj-zgoraj.</WRAP>

3. naslov podjetja, ustanove, umetnostnega dela, kadar ga brez narekovajev ne bi spoznali kot lastno ime. 
Na primer:<WRAP box twothirds round> "Soči" je zelo lepa Gregorčičeva pesem.</WRAP>

====Neskladenjska raba====

Neskladenjsko se za navajanje pomena kakšne besede ali besedne zveze v jezikoslovju uporablja dvodelni enojni narekovaj zgoraj (’ ’):<WRAP box twothirds round>  Tožilnik z nedoločnikom se v latinščini uporablja za glagoli dicendi ’rekanja’ in sentiendi ’mišljenja’.</WRAP>

==Raba v drugih jezikih==
V ruščini se velikokrat uporablja usredinjeni dvojni narekovaj, vendar obrnjen.