=====PODPIČJE=====

Podpičje je levostično [[nekončna ločila|nekončno ločilo]] sestavljeno iz navpično postavljene [[vejica|vejice]] in [[pika|pike]] (;). Je podobno [[dvopicje|dvopičju]], ampak ni enako. Ločuje posamezne dele povedi krepkeje kot [[vejica|vejica]] in šibkeje kot [[pika|pika]]. Poznamo skladenjsko in neskladenjsko rabo.


====Skladenjska raba====

<WRAP round box right>
**Ločila:**\\
.  [[pika]]\\
,  [[vejica]]\\
!  [[klicaj]]\\
?  [[vprašaj]]\\
:  [[dvopičje]]\\
;  [[podpičje]]\\
- [[vezaj]]\\
--  [[pomišljaj]]\\
""  [[narekovaj]]\\
</WRAP>

1. Ločuje samostojna [[stavek|stavka]] ali zvezi stavkov iste [[poved|povedi]]. Na primer:
<WRAP box twothirds round>Dokler je človek mlad in krepak, je ves svet njegov: kamor položi trudno glavo, tam je doma; vse mu je prijazno, vse mu odpira vrata in srce.</WRAP>


2. Ločuje sestavne dele [[priredje|priredij]] (protivnih, vzročnih ali sklepalnih). Na primer:<WRAP box twothirds round>Ali bi sprejel tudi moj odgovor, ne vem; vem pa, da ga nisem utegnil napisati.</WRAP> 

<WRAP info>**Pomni**:

V navadnih dvostavčnih [[priredje|priredjih]] namesto [[podpicje|podpičja]] pogosto pišemo [[vejica|vejico]], v daljših pa podpičje zamenjamo s [[pika|piko]].</WRAP>

3. Ločuje daljše priredne sestavine z vzporedno skladenjsko zgradbo; tudi s številkami,
črkami ali [[pomisljaj|pomišljajem]] označene odstavčne naštevalne enote. Na primer:<WRAP box twothirds round>Nenaglašeni i se v narečju rad izgubi:\\
a) v nedoločniku: delat, nosit;\\
b) v velelniku: nes, nos, pros;\\
c) v deležniku na -l (množina, moški spol): smo delal, prosil.</WRAP>

4. Ločuje različne enorodne skupine naštevanega v istem stavku. Na primer: <WRAP box twothirds round> Iz trgovine prinesi: jabolka, limone, hruške; kremo, zobno pasto, milo; krompir, zelje in fižol.</WRAP>

5. Ločuje dele [[prorek|proreka]] v veliki povedi. Na primer: <WRAP box twothirds round>Ako imenujemo klasike tiste pisatelje, v katerih se splošnočloveške misli in čuti razodevajo v lepi obliki; ki imajo veljavo za zmerom, ne samo za svoj čas; ki so vredni, da se stavijo za zgled prihodnjim: smemo po pravici
Prešerna imenovati klasika.</WRAP>

=====Raba v drugih jezikih====

V grščini podpičje označuje vprašanje. V francoski tipografiji se podpičje, loči od predhodnega znaka s kratkim nedeljivim presledkom. V računalniškem naboru znakov ga pogosto zamenja navadni presledek. 

====Neskladenjska raba====

===Raba v računalništvu===

V računalniškem programiranju se podpičje pogosto rabi v imperativnih programskih jezikih za ločevanje ukazov. Takšna zgleda sta pascal in JavaScript. Zgleda vrstic, ki ločujeta ukaze (deklaracijo funkcije in funkcijo) v pascalu:
<WRAP box twothirds round>
program PozdravljenSvet(output);

writeln('Pozdravljen svet!');
</WRAP>
V drugih proceduralnih jezikih podpičje zaključuje ukaze - na primer Ada, C, Java, C++, Maple. Zgleda vrstic, ki zaključujeta ukaz (deklaracijo spremenljivke in funkcijo) v C-ju:

<WRAP box twothirds round>
int stevilo 0 ;

puts("Pozdravljen svet!") ;
</WRAP>
Nekateri drugi jeziki, kot so nekateri zbirniki in narečja Lispa, lahko rabijo podpičje tudi za označitev komentarjev.

V računalniškem sistemu je podpičje predstavljeno z desetiškima znakoma Unicode (;) in ASCII 59 ali šestnajstiško 0x003b

===Raba v matematiki===

V jeziku funkcij podpičje v argumentu funkcije, ki stoji pred spremenljivko, označuje, da je dana funkcija funkcija te spremenljivke, ni pa nujno.

V diferencialni geometriji podpičje, ki stoji pred indeksom, označuje kovariantni odvod funkcije po koordinati, označeni s tem indeksom. Navadni parcialni odvod je v takšnem zapisu označen z [[vejica|vejico]].