===== Pomišljaj =====
Je večinoma [[enodelna ločila|enodelno]], lahko pa tudi [[dvodelna ločila|dvodelno ločilo]], načeloma [[nestična ločila|nestično]]. Je daljša črtica kot deljaj oz. [[vezaj|vezaj]]. Po obliki ločimo navadni (–) in dolgi (—) pomišljaj. Po vlogi pa poznamo [[odstavek|odstavčnega]], [[predlog|predložnega]], [[oklepaj|oklepajnega]], [[narekovaj|narekovajnega]] ipd.
Dolgi pomišljaj pišemo med [[poved|povedmi]], ki niso deli istega besedila, če je v njih že uporabljen navadni pomišljaj: Ti očeta do praga – sin tebe čez prag.\\
Ti meni luč – jaz tebi ključ.
==== Skladenjska raba ====
**Ločila:**\\
. [[pika]]\\
, [[vejica]]\\
! [[klicaj]]\\
? [[vprašaj]]\\
: [[dvopičje]]\\
; [[podpičje]]\\
- [[vezaj]]\\
-- [[pomišljaj]]\\
"" [[narekovaj]]\\
=== Enodelni pomišljaj ===
Enodelni pomišljaj je večinoma nestično ločilo (s [[presledek|presledkom]] na obeh straneh).
1. Nadomešča [[vejica|vejice]], če želimo poudariti kakšno besedo, misel [[stavek|stavka]] ali pa nasprotje posameznih stavkov iste povedi: Zdravje – to je največja vrednota.\\
Rastel sem in dorastel – spoznanja ni bilo.
2. Vpeljuje poudarjeno [[pristavek|pristavčno]] pojasnilo že zapisane besede ali [[besedna zveza|besedne zveze]], namesto pristavčne vejice: Tole ti polagam na srce – zaupanje.
3. Zaznamuje nedorečeno misel, zamolk: Bodi tiho, če ne –!
Takih pomišljajev je lahko več: Vse besede so odveč – –.
Namesto pomišljaja lahko pri zamolku uporabimo tri [[pika|pike]]: Saj bi mu povedala, pa …
4. Zaznamuje zvezo [[osebek|osebka]] in [[povedek|povedka]] ob izpuščeni [[glagolska oblika|glagolski obliki]], zlasti v naslovih: Leon Štukelj – olimpionik
5. Izraža spremembo [[skladenjski naklon|skladenjskega naklona]] v isti povedi: Včeraj me je poklical – kaj misliš kdo?
6. Uvaja [[dobesedni navedek|dosebesedni navedek]] [[premi govor|premega govora]] namesto narekovajev (narekovajni pomišljaj), vendar le na začetku odstavka, kadar pred njim ni [[spremni stavek|spremnega stavka]]:
– Ali si spet za računalnikom? vpraša mama.\\
Sin odgovori: Delam šolske naloge, in se obrne stran.\\
– Kaj jih nisi naredil že dopoldan?\\
– Danes jih je več kot prejšnje dni, odgovori sin, pa še klavir sem vadil več kot pol ure.
=== Dvodelni pomišljaj ===
Dvodelni pomišljaj loči [[vrinjeni stavek|vrinjeni stavek]] od drugega dela povedi: S prijateljem – zakaj ne bi imel prijatelja tudi jaz – sva se odpravila na potovanje.
**Opombi**
- Pomišljaj pišemo v takih primerih navadno le, če ima poved več stavkov, med seboj že tako ločenih z vejico. Če je [[enostavna poved|poved enostavna]], ločimo vrinjeni stavek navadno kar z vejicama: Jaka, ne bodi len, je pohitel na letališče.
- Kadar je vrinjeni stavek med dvema stavkoma, za drugim pomišljajem pišemo vejico: Temeljitejša analiza je pokazala – kako smo bili slepi –, da zdravilo nima tako močnih stranskih učinkov.
==== Neskladenjska raba ====
Enodelni pomišljaj se rabi neskladenjsko zlasti v naslednjih primerih:
1. [[stična ločila|Stično]] namesto predlogov //od … do// (predložni pomišljaj): železniška proga Ljubljana–Zagreb\\
80–100 €\\
str. 125–210\\
v letih 1941–1945\\
odprto 8–12\\
10–12 °C
2. Stično v nesklonljivih besednih zvezah: sistem voda–etanol
3. Nestično namesto odstavčne številke ali črke (odstavčni ali [[alineja|alinejni]] pomišljaj):
Kamena doba se deli na:\\
– paleolitik,\\
– mezolitik,\\
– neolitik.
4. Nestično med enotami besedila, ki so v kakšnem razmerju, zlasti nasprotnostnem: rumeneti – rumeniti\\
ne samo – ampak tudi\\
tekma Olimpija – Maribor
5. Nestično kot matematični znak za 'minus' oz. 'manj': 7 – 3
Pri navajanju relativnih števil, npr. temperature, pa stično: –8 °C
6. Dolgi nestični pomišljaj med povedmi iz raznih besedil ali iz raznih delov istega besedila, naštetimi v istem odstavku: Ja, tudi tokrat je zamujal.\\
Galaksije drži skupaj gravitacijski privlak in telesa krožijo okoli njenega skupnega središča – jedra.