===== Vezaj =====
Vezaj (-) je najkrajše vezalno črtično [[ločila|ločilo]] (krajša črtica od [[pomišljaj|pomišljaja]]), ki se uporablja za vezanje besed. Navadno je [[stično ločilo|stičen]] (stični vezaj), redko tudi [[nestično ločilo|nestičen]] (nestični vezaj).
==== Skladenjska in oblikoslovna raba ====
**Ločila:**\\
. [[pika]]\\
, [[vejica]]\\
! [[klicaj]]\\
? [[vprašaj]]\\
: [[dvopičje]]\\
; [[podpičje]]\\
- [[vezaj]]\\
-- [[pomišljaj]]\\
"" [[narekovaj]]\\
=== Stični vezaj===
Stični vezaj (brez [[presledek|presledka]] z leve in desne) pišemo:
1. Med deli [[zložena beseda|zložene besede]], ki bi bili v prosti zvezi povezani z //in// ipd.: črno-beli film\\
poljsko-slovenski slovar\\
belo-modro-rdeča zastava\\
gospodarsko-politične razmere
[[medmet|Medmeti]] iz istih ali podobnih sestavin se lahko pišejo z vezajem, če se sicer pišejo tudi skupaj ali narazen: ha-ha-ha (to lahko pišemo tudi hahaha ali ha ha ha)
2. V [[priredje|priredno]] »zloženih številkah« (bančni računi ipd.):
0421-7150-1826-564\\
27-15/72\\
LJ D7-206
3. Med sestavinami [[zloženka|zloženk]], nastalih iz [[podredje|podrednih zvez]], če je prvi del števka ali več števk oziroma črka ali več črk: 20-letnica\\
30-odstoten\\
C-vitamin\\
TV-drama\\
c-mol
4. Med sestavinami nekaterih zloženk z [[imenovalnik|imenovalniško]] prvo sestavino; to je zastarelo, danes take zloženke pišemo skupaj: Slovenija-vino (oz. Slovenijavino)\\
Slovenija-šport (oz. Slovenijašport)
5. Na koncu pisno osamosvojenega dela zloženke ali sestavljenke (značilno zlasti za strokovno pisanje): dvo- in večzložne besede\\
pet- ali šestkratni znesek\\
prvo- in drugošolci\\
severo- in jugovzhod
6. Med črkovno ali števčno/številčno osnovo in končajem: a-jevska sklanjatev\\
njegovi b-ji so nekam čudni\\
40-a letarajši štirideseta leta
V manj strokovnem pisanju se tak vezaj lahko opusti: ajevska sklanjatev\\
njegovi bji so nekam čudni
7. Med [[kratica|kratico]], pisano z velikimi črkami, in [[končnica|končnico]] (ali podaljškom osnove), ki jo pišemo z malimi: TAM-a\\
v NOB-ju
8. Za naveznim [[členek|členkom]] le pred kazalnim [[pridevniški zaimek|pridevniškim]], [[samostalniški zaimek|posamostaljenim]] ali [[prislovni zaimek|prislovnim zaimkom]]: le-ta\\
le-tak\\
le-tu
9. V nekateri tujih citatnih imenih: Aix-en-Provence\\
rendez-vous
10. V filozofskem jeziku med samostojnimi besedami, povezanimi v sklop: biti-tu-in-zdaj
===Nestični vezaj===
Nestični vezaj (s presledkom z leve in desne) pišemo:
1. Med deloma dvojnega imena, če se obe enoti [[pregibanje|pregibata]]: Miren - Kostanjevica, Videm - Dobrepolje
Ni pa prav Ljubljana - Bežigrad, kjer gre za en sam del, tj. za Bežigrad v Ljubljani.
2. Med osebnim imenom in vzdevkom oz. med prvotnim in privzetim priimkom: Josip Murn - Aleksandrov\\
Zofka Kveder - Jelovšek
**Posebnosti**
- Nestični vezaj pri priimkih se v novejšem času opušča.
- Vezaja ne pišemo pred vzdevki, ki nadomeščajo priimke: Aleksander Veliki\\
Rihard Levjesrčni\\
Henrik Osmi
- Vezaja ne pišemo v primerih, ko je prvemu [[samostalnik|samostalniku]] dodan [[prilastek|prilastek]]: Cankar umetnik\\
Prešeren pesnik in narodni ideolog\\
ptica pevka\\
Ljubljana Šiška
====Neskladenjska in neoblikoslovna raba vezaja====
Neskladenjsko in neoblikoslovno vezaj pišemo:
1. Za ločevanje [[zlog|zlogov]]: li-pa\\
po-ti-ca
2. Za zaznamovanje nesamostojnih pomenskih delov besede: [[predpona|predpon]], končnic, [[priponsko obrazilo|priponskih obrazil]], [[medpona|medpon]] ipd.: pra-\\
ne-\\
-a\\
-e\\
-ost\\
-oba\\
-o-\\
-e-
3. Za zaznamovanje končajev: rima na -ova, -ast
4. Za zaznamovanje enote 00 pri zapisovanju denarnih zneskov: 12 465,- EUR
**Pozor**\\
Če se deljeni del besede končuje z vezajem, ga lahko prenesemo na začetek naslednje vrstice, da ga ohranimo pri morebitnem prepisovanju.