=====Vprašaj=====
[[vprasaj|Vprašaj]] je enodelno [[koncna_locila|končno ločilo]] na koncu vprašalnega [[stavek|stavka]]. Poznamo skladenjsko in neskladenjsko rabo.
====Skladenjska raba====
**Ločila:**\\
. [[pika]]\\
, [[vejica]]\\
! [[klicaj]]\\
? [[vprašaj]]\\
: [[dvopičje]]\\
; [[podpičje]]\\
- [[vezaj]]\\
-- [[pomišljaj]]\\
"" [[narekovaj]]\\
V skladenjski rabi ga zapisujemo na koncu enostavčnih vprašalnih [[poved|povedi]] in za [[podredje|podredjem]], v katerem je [[glavni stavek|glavni stavek]] vprašalni.
Primer enostavčne povedi: Kako si kaj?
Primer podredja:Vprašala si me, kje sem bila včeraj?
==Posebnosti==
1. Za vprašalnim [[odvisni stavek|odvisnikom]] stoji vprašaj samo tedaj, kadar ga zahteva [[glavni stavek|glavni stavek]], sicer pa [[pika|pika]] ali [[klicaj|klicaj]]:
primer: Vprašali smo ga, ali je že jedel kosilo.
2. [[koncna_locila|Končno ločilo]] citirane povedi izpuščamo, če bi moralo stati pred končnim [[vprasaj|vprašajem]] vprašalne [[poved|povedi]]:
Primer: Kdo je zavpil dol z njimi?
Če je citirana poved med [[narekovaj|narekovaji]], lahko ohrani svoj vprašaj ali [[klicaj|klicaj]].
Primer: Kdo je zavpil »Dol z njimi!«?
Če je taka citirana poved za [[dvopicje|dvopičjem]], ohranja svoje ločilo, zamenja pa se ločilo napovednega stavka.
Primer: Kdo je napisal tole: En hribček bom kupil.
Če je na koncu [[priredje|priredja]] ali proste zveze [[stavek|stavkov]] iste [[poved|povedi]], če je zadnji neodvisni stavek vprašalni:
Primer:Korenike dehte pod hladom ros, mavrične rose bleste sredi vej, kje je
tvoja sila, kje tvoj ponos?
3. za vrinjeno vprašalno povedjo v drugi povedi:
Primer: Na gregorjevo – otec, še veš?
4. na koncu vprašalnega dobesednega [[narekovaj|navedka]] pred [[spremni stavek|spremnim stavkom]] [[premi govor|premega govora]]:
Primer: »Kaj je temu vrabcu?« je vprašala Malči nejevoljno.
**Pomni**
1. Pri čustveno obarvanih vprašanjih se poleg [[vprasaj|vprašaja]] rabi še [[klicaj|klicaj]] ali celo klicaj sam.
Primer: Ali se tako govori z očetom?!
2. V naslovih besedil za vprašalnimi povedmi pišemo vprašaj navadno le v takih primerih, ko bi se sicer vprašalna poved lahko razumela pripovedno.
Primer: Kako do strokovnjakov proti Mir na Bližnjem vzhodu?
3. Stopnjevana vprašalnost se lahko zaznamuje z dvema ali večstičnimi vprašaji:
Primer: greš? Kam??
====Neskladenjska raba====
[[vprasaj|Vprašaj]] pa se lahko rabi tudi neskladenjsko, in sicer sredi besedila v [[oklepaj|oklepaju]] ali pa na robu besedila za izražanje dvoma.
Primer: je bil rojen na (?) Vrbi.
====Uporaba v drugih jezikih====
V španščini se v vprašalnih povedih uporabljata dva vprašaja. Narobe obrnjen vprašaj na začetku in običajen na koncu.
Na primer:¿Cómo estás?
====Uporaba na drugih področjih====
==V medicini==
V angleških zdravniških opombah se uporablja vprašaj, ki nakazuje morebitno diagnozo.[(wiki_en_vprasaj)]
==V matematiki==
V matematiki "?" običajno označuje funkcijo Minkowskega vprašalnika. V enačbah lahko pomeni "vprašan" v nasprotju z "definiran".
==Pri igrah==
V algebraičnem šahovskem zapisu nekatera šahovska ločila vključujejo: "?" označuje slabo potezo,
"??" napaka, "?!" dvomljiva poteza "!?" zanimiva poteza.
V Scrabble vprašaj označuje prazno ploščico.
[(wiki_en_vprasaj>>
note-text : Članek o vprašaju na angleški Wikipediji
url : https://en.wikipedia.org/wiki/Question_mark
)]