=====Vprašaj===== [[vprasaj|Vprašaj]] je enodelno [[koncna_locila|končno ločilo]] na koncu vprašalnega [[stavek|stavka]]. Poznamo skladenjsko in neskladenjsko rabo. ====Skladenjska raba==== **Ločila:**\\ . [[pika]]\\ , [[vejica]]\\ ! [[klicaj]]\\ ? [[vprašaj]]\\ : [[dvopičje]]\\ ; [[podpičje]]\\ - [[vezaj]]\\ -- [[pomišljaj]]\\ "" [[narekovaj]]\\ V skladenjski rabi ga zapisujemo na koncu enostavčnih vprašalnih [[poved|povedi]] in za [[podredje|podredjem]], v katerem je [[glavni stavek|glavni stavek]] vprašalni. Primer enostavčne povedi: Kako si kaj? Primer podredja:Vprašala si me, kje sem bila včeraj? ==Posebnosti== 1. Za vprašalnim [[odvisni stavek|odvisnikom]] stoji vprašaj samo tedaj, kadar ga zahteva [[glavni stavek|glavni stavek]], sicer pa [[pika|pika]] ali [[klicaj|klicaj]]: primer: Vprašali smo ga, ali je že jedel kosilo. 2. [[koncna_locila|Končno ločilo]] citirane povedi izpuščamo, če bi moralo stati pred končnim [[vprasaj|vprašajem]] vprašalne [[poved|povedi]]: Primer: Kdo je zavpil dol z njimi? Če je citirana poved med [[narekovaj|narekovaji]], lahko ohrani svoj vprašaj ali [[klicaj|klicaj]]. Primer: Kdo je zavpil »Dol z njimi!«? Če je taka citirana poved za [[dvopicje|dvopičjem]], ohranja svoje ločilo, zamenja pa se ločilo napovednega stavka. Primer: Kdo je napisal tole: En hribček bom kupil. Če je na koncu [[priredje|priredja]] ali proste zveze [[stavek|stavkov]] iste [[poved|povedi]], če je zadnji neodvisni stavek vprašalni: Primer:Korenike dehte pod hladom ros, mavrične rose bleste sredi vej, kje je tvoja sila, kje tvoj ponos? 3. za vrinjeno vprašalno povedjo v drugi povedi: Primer: Na gregorjevo – otec, še veš? 4. na koncu vprašalnega dobesednega [[narekovaj|navedka]] pred [[spremni stavek|spremnim stavkom]] [[premi govor|premega govora]]: Primer: »Kaj je temu vrabcu?« je vprašala Malči nejevoljno. **Pomni** 1. Pri čustveno obarvanih vprašanjih se poleg [[vprasaj|vprašaja]] rabi še [[klicaj|klicaj]] ali celo klicaj sam. Primer: Ali se tako govori z očetom?! 2. V naslovih besedil za vprašalnimi povedmi pišemo vprašaj navadno le v takih primerih, ko bi se sicer vprašalna poved lahko razumela pripovedno. Primer: Kako do strokovnjakov proti Mir na Bližnjem vzhodu? 3. Stopnjevana vprašalnost se lahko zaznamuje z dvema ali večstičnimi vprašaji: Primer: greš? Kam?? ====Neskladenjska raba==== [[vprasaj|Vprašaj]] pa se lahko rabi tudi neskladenjsko, in sicer sredi besedila v [[oklepaj|oklepaju]] ali pa na robu besedila za izražanje dvoma. Primer: je bil rojen na (?) Vrbi. ====Uporaba v drugih jezikih==== V španščini se v vprašalnih povedih uporabljata dva vprašaja. Narobe obrnjen vprašaj na začetku in običajen na koncu. Na primer:¿Cómo estás? ====Uporaba na drugih področjih==== ==V medicini== V angleških zdravniških opombah se uporablja vprašaj, ki nakazuje morebitno diagnozo.[(wiki_en_vprasaj)] ==V matematiki== V matematiki "?" običajno označuje funkcijo Minkowskega vprašalnika. V enačbah lahko pomeni "vprašan" v nasprotju z "definiran". ==Pri igrah== V algebraičnem šahovskem zapisu nekatera šahovska ločila vključujejo: "?" označuje slabo potezo, "??" napaka, "?!" dvomljiva poteza "!?" zanimiva poteza. V Scrabble vprašaj označuje prazno ploščico. [(wiki_en_vprasaj>> note-text : Članek o vprašaju na angleški Wikipediji url : https://en.wikipedia.org/wiki/Question_mark )]