Glasoslovje je veda (ali pa del slovnice), ki se ukvarja z glasovno podobo jezika. Glasoslovje sicer združuje dve ločeni ravnini preučevanja jezika: fonetika in fonologija. Fonetika je na nek način neodvisna od jezika, saj bi lahko z instrumenti fonetike preučevali tudi glasbo, živalske glasove oziroma katerikoli šum, zvok itd. ki nas obdaja. Fonologija je na drugi strani del našega ponotranjenega jezikovnega sistema in je torej precej bolj omejena na naravni človeški jezik. Fonetika in Fonologija sta sicer tesno povezani in preučevanje ene brez oziranja in naslanjanja na drugo seveda ni posebej produktivno.

Tu je seveda govora o govorjenem jeziku. Negovorjeni jeziki imajo drugačno glasoslovje in še posebej fonetiko. Znakovnih (oz. kretenjskih) jezikov, ki za sporazumevanje ne uporabljajo glasov, ne moremo preučevati na enak način in z istimi inštrumenti/metodami kot govorjene jezike. Enako velja za pisane jezike, kjer je variacije še nekaj več, saj imamo celo vrsto različnih načinov kodiranja jezika in celo vrsto načinov zapisovanja te kode. Še vedno pa to ne pomeni, da znakovni jeziki nimajo svoje vrste glasoslovja in da se o „glasoslovju“ zapisanega jezika ne bi dalo nič povedati.

Fonetika je veda o zvočno valovanje, ki ga uporabljamo v jeziku. Zvočno valovanje, ki nastaja in se uporablja v jeziku li na

Akustična fonetika preučuje fizikalne lastnosti govora oziroma glasov. Pomaga nam razumeti, kako jezik slišimo oziroma kako glasovno valovanje prevedemo v nekaj, kar lahko kasneje lahko interpretiramo – Kako iz zvočnega valovanja izluščimo glasove.

Artikulacijska fonetika se osredišča na izgovor posamičnih glasov oziroma govora. Ena osrednjih nalog je razvrstitev glasov glede na mesto in način artikulacije. Način tvorjenja posameznega glasu nam veliko pove o odnosu med glasovi in potencialnimi spremembami med glasovi. Natančen opis tvorjenja posameznega glasu je pomemben za smiselne pogovore o fonologiji, saj lastnosti posamičnih glasov često izvirajo iz načina, kako so bili tvorjeni.

Fonologija preučuje lastnosti posamičnih glasov znotraj jezikovnega sistema, razmerja med njimi, vpliv enega glasu na drugega znotraj jezikovnega sistema ipd. Osrednji pojmi fonologije so: fonem, alofon, zlog, naglas …