Besedica pa ima celo vrsto različnih rab in četudi gre vsaj izvorno gledano za ena in isto besedo, jih tu obravnavamo ločeno.

Slovenski pa naj bi bil (po Snoju 2009) soroden podobnim besedicam v drugih slovanskih jezikih, konkretno drbohrvaškemu pak (s pomenom ‘spet’, ‘potem’ oz. ‘pa’), in češkemu pak ‘potem, kasneje’. Soroden naj bi bil starocerkvenoslovanskemu paky ‘spet, tudi’ in naj bi izhajal iz protoslovanskega *pȃkъ, ki naj bi sprva pomenil ‘drugačen, spet, kasneje’ in pogosto tudi ‘napačen’ in ‘slab’, (nadalje glej Snoj 2009).

Pa je v primeru 1 običajen priredni veznik, primerljiv z in

Za več primerov in lastnosti veznika pa glej stran priredni veznik pa.

V primeru 2 ima pa vlogo označevalca žarišča oz. fokusa.

Snoj, Marko. 2009.