Slovenščina pozna predvsem pomožni glagol biti, vendar pa se v določenih narečjih ali v določenih stavčnih konstrukcijah pojavljajo tudi drugi pomožni glagoli

Imeti je eden dveh običajnih pomožnih glagolov v drugih Indoevropskih jezikih, v slovenščini pa se tipično ne uporablja na način, ki bi ga zlahka prepoznali kot pomožnega. Tipična raba glagola imeti namreč izraža svojino, kar je del leksikalnega pomena tega glagola. V spodnjih primerih pa se vseeno zdi, da imeti ne izraža svojine.

• Peter ima rad Micko.
• Peter ima nujo skočiti po kruh. (= mora skočiti …)
• Peter ima za dokončati hišo. (= mora dokončati …)
• Peter ima za metati na koš. (= mora metati …)

Glagol imeti v zgornjih primerih ni izpustljiv v okoljih, kjer lahko izpustimo leksikalni glagol imeti.

• Peter hoče imeti novo kolo. –> OK: Peter hoče novo kolo.
• Peter hoče imeti rad Micko. –> *: Peter hoče rad Micko.
• Peter hoče imeti za metati na koš. –> *: Peter hoče za metati na koš.

Stati se kot pomožni glagol pojavlja predvsem v zahodnih narečjih, verjetno pod vplivom italijanščine ali furlanščine. Primere, kjer je stati pomožni glagol bi se lahko razumeli tudi kot kalki iz italijanščine.

1. Ne stoj mi take delat okrog. (iz pesmi Iztoka Mlakarja)