Sodobna slovenska slovnica

Stran je odprta z dovoljenji le za branje. Dovoljeno je ogledati si izvorno kodo strani, vsebine pa ni mogoče spreminjati. Za več podrobnosti stopite v stik s skrbnikom sistema.
===== Pomišljaj =====

Je večinoma [[enodelna ločila|enodelno]], lahko pa tudi [[dvodelna ločila|dvodelno ločilo]], načeloma [[nestična ločila|nestično]]. Je daljša črtica kot deljaj oz. [[vezaj|vezaj]]. Po obliki ločimo navadni (–) in dolgi (—) pomišljaj. Po vlogi pa poznamo [[odstavek|odstavčnega]], [[predlog|predložnega]], [[oklepaj|oklepajnega]], [[narekovaj|narekovajnega]] ipd.

Dolgi pomišljaj pišemo med [[poved|povedmi]], ki niso deli istega besedila, če je v njih že uporabljen navadni pomišljaj: <WRAP box twothirds round>Ti očeta do praga – sin tebe čez prag.\\
Ti meni luč – jaz tebi ključ.</WRAP>


==== Skladenjska raba ====

<WRAP round box right>
**Ločila:**\\
.  [[pika]]\\
,  [[vejica]]\\
!  [[klicaj]]\\
?  [[vprašaj]]\\
:  [[dvopičje]]\\
;  [[podpičje]]\\
- [[vezaj]]\\
--  [[pomišljaj]]\\
""  [[narekovaj]]\\
</WRAP>


=== Enodelni pomišljaj ===
Enodelni pomišljaj je večinoma nestično ločilo (s [[presledek|presledkom]] na obeh straneh).

1. Nadomešča [[vejica|vejice]], če želimo poudariti kakšno besedo, misel [[stavek|stavka]] ali pa nasprotje posameznih stavkov iste povedi: <WRAP box twothirds round>Zdravje – to je največja vrednota.\\
Rastel sem in dorastel – spoznanja ni bilo.</WRAP>

2. Vpeljuje poudarjeno [[pristavek|pristavčno]] pojasnilo že zapisane besede ali [[besedna zveza|besedne zveze]], namesto pristavčne vejice: <WRAP box twothirds round>Tole ti polagam na srce – zaupanje.</WRAP>

3. Zaznamuje nedorečeno misel, zamolk: <WRAP box twothirds round>Bodi tiho, če ne –!</WRAP>

Takih pomišljajev je lahko več: <WRAP box twothirds round>Vse besede so odveč – –.</WRAP>

<WRAP info>Namesto pomišljaja lahko pri zamolku uporabimo tri [[pika|pike]]: <WRAP box round>Saj bi mu povedala, pa …</WRAP>
</WRAP>

4. Zaznamuje zvezo [[osebek|osebka]] in [[povedek|povedka]] ob izpuščeni [[glagolska oblika|glagolski obliki]], zlasti v naslovih: <WRAP box twothirds round>Leon Štukelj – olimpionik</WRAP>

5. Izraža spremembo [[skladenjski naklon|skladenjskega naklona]] v isti povedi: <WRAP box twothirds round>Včeraj me je poklical – kaj misliš kdo?</WRAP>

6. Uvaja [[dobesedni navedek|dosebesedni navedek]] [[premi govor|premega govora]] namesto narekovajev (narekovajni pomišljaj), vendar le na začetku odstavka, kadar pred njim ni [[spremni stavek|spremnega stavka]]:
<WRAP box twothirds round>
– Ali si spet za računalnikom? vpraša mama.\\
Sin odgovori: Delam šolske naloge, in se obrne stran.\\
– Kaj jih nisi naredil že dopoldan?\\
– Danes jih je več kot prejšnje dni, odgovori sin, pa še klavir sem vadil več kot pol ure.</WRAP>

=== Dvodelni pomišljaj ===
Dvodelni pomišljaj loči [[vrinjeni stavek|vrinjeni stavek]] od drugega dela povedi: <WRAP box twothirds round>S prijateljem – zakaj ne bi imel prijatelja tudi jaz – sva se odpravila na potovanje.</WRAP>
   
<WRAP info>**Opombi**

- Pomišljaj pišemo v takih primerih navadno le, če ima poved več stavkov, med seboj že tako ločenih z vejico. Če je [[enostavna poved|poved enostavna]], ločimo vrinjeni stavek navadno kar z vejicama: <WRAP box round>Jaka, ne bodi len, je pohitel na letališče.</WRAP>

- Kadar je vrinjeni stavek med dvema stavkoma, za drugim pomišljajem pišemo vejico: <WRAP box round>Temeljitejša analiza je pokazala – kako smo bili slepi –, da zdravilo nima tako močnih stranskih učinkov.</WRAP>
</WRAP>

==== Neskladenjska raba ====

Enodelni pomišljaj se rabi neskladenjsko zlasti v naslednjih primerih:

1. [[stična ločila|Stično]] namesto predlogov //od … do// (predložni pomišljaj): <WRAP box twothirds round>železniška proga Ljubljana–Zagreb\\
80–100 €\\
str. 125–210\\
v letih 1941–1945\\
odprto 8–12\\
10–12 °C</WRAP>

2. Stično v nesklonljivih besednih zvezah: <WRAP box twothirds round>sistem voda–etanol</WRAP>

3. Nestično namesto odstavčne številke ali črke (odstavčni ali [[alineja|alinejni]] pomišljaj):
<WRAP box twothirds round>

Kamena doba se deli na:\\
– paleolitik,\\
– mezolitik,\\
– neolitik.</WRAP>

4. Nestično med enotami besedila, ki so v kakšnem razmerju, zlasti nasprotnostnem: <WRAP box twothirds round>rumeneti – rumeniti\\
ne samo – ampak tudi\\
tekma Olimpija – Maribor</WRAP>

5. Nestično kot matematični znak za 'minus' oz. 'manj': <WRAP box twothirds round>7 – 3</WRAP>
Pri navajanju relativnih števil, npr. temperature, pa stično: <WRAP box twothirds round>–8 °C</WRAP>

6. Dolgi nestični pomišljaj med povedmi iz raznih besedil ali iz raznih delov istega besedila, naštetimi v istem odstavku: <WRAP box twothirds round>Ja, tudi tokrat je zamujal.\\
Galaksije drži skupaj gravitacijski privlak in telesa krožijo okoli njenega skupnega središča – jedra.</WRAP>