vrstni_red_besed
Primerjava izbranih različic
Prikazane so razlike med izbrano in trenutno različico strani.
Both sides previous revisionPrejšnja revizijaNaslednja revizija | Prejšnja revizijaNaslednja revizijaBoth sides next revision | ||
vrstni_red_besed [2017/11/06 08:47] – fmarusic | vrstni_red_besed [2017/11/06 08:57] – fmarusic | ||
---|---|---|---|
Vrstica 1: | Vrstica 1: | ||
**VRSTNI RED BESED** | **VRSTNI RED BESED** | ||
- | Samostalniška zveza je zveza samostalnika in dodatkov. | + | * [[Vrstni red osebka, predmeta |
- | Jože Tošporišič (2001) loči med priredno, podredno | + | |
- | Bolj smiselna je delitev na enostavne in podredno zložene samostalniške zveze, četudi so vsaj nekatere enostavne samostalniške zveze zgradbeno popolnoma primerljive s sestavljenimi. Kakršnakoli površinska klasifikacija bo namreč vedno opisala le nekaj površinskih lastnosti samostalniških zvez. | + | |
- | - Površinsko gledano (po Slovenski slovnici) so samostalniške zveze //Peter//, //miza// in recimo // | + | * [[Vrstni red prislovov]] |
- | + | ||
- | Priredno zložena samostalniška zveza sta zelo verjetno samo dve samostalniški zvezi. Sestavljene samostalniške zveze, podobne primeru (1), so bolj zanimive. | + | |
- | (1) nekaj rdečih koles in avtomobilov | + | |
- | Podredno zložene samostalniške zveze lahko, površinsko gledano, razdelimo na jedro in prilastek, s tem, da je prilastek lahko na levi ali desni strani samostalnika. | + | |
- | + | ||
- | **Levi prilastek** (oz. vse kar se nahaja pred jedrom) je tipično ujemlani pridevnik oz. katera druga pridevniška beseda | + | |
- | * pridevnik | + | |
- | * števnik | + | |
- | * svojilni zaimek | + | |
- | + | ||
- | Izjemoma so levi prilastki tudi neujemalni: //poceni blago//, //nje pogledi//, //špica film// ... | + | |
- | Med levimi prilastki so velike razlike. Ločiti bi bilo treba vsaj pridevnike od ostalih sestavin samostalniške zveze. tudi znotraj posamičnih skupin najdemo odstopanja: števniki se recimo ne obnašajo enotno, pravi (pridevnikom podobni) prilastki so le //ena//, //dva//, //tri//, // | + | |
- | + | ||
- | | + | |
- | * goli pridevnik | + | |
- | * pridevniška zveza //stavba velika kot hrib // ujemalni desni prilastek | + | |
- | * samostalnik | + | |
- | // | + | |
- | + | ||
- | Zgradbe samostalniške zveze se bomo lotili metodično. za začetek se lahko vrnemo nazaj na točko, ko smo govorili o navezovanju. Tam smo opazovali, da se povratno osebni in povratno svojilni zaimki lahko navežejo tudi na " | + | |
- | + | ||
- | (4) a. //Kekčev opis samega sebe// / //Petrova slika svoje mame// | + | |
- | b. *svoj opis Janeza | + | |
- | + | ||
- | Spomnimo se lahko tudi, da je podobno kot glagol tudi samostalnik pripisoval udeleženske vloge ter da smo se podobno kot ob glagolu stavčna dopolnila opazovali tudi ob samostalniku. Vse to nas napeljuje na hipotezo, da sta zgradbi samostalniške zveze in stavka v marsičem sorodni. Tej hipotezi bomo sledili in iskali razčlenjeno zgradbo samostalniške zveze. | + | |
- | + | ||
- | Kjerkoli se lahko pojavi samostalniška zveza, se načeloma lahko pojavi kakršnakoli samostalniška zveza. seveda je pomembno, katera samostalniška zveza se pojavi kje zaradi pomena stavka, ne bo pa kompleksnost zveze vplivala na slovnično pravilnost stavka. Iz tega lahko sklepamo, da interna zgradba samostalniške zveze ni pomembna za zgradbo stavka, kar pomeni, da so samostalniške zveze res samostojne in torej še toliko bolj podobne celotnim stavkom. | + | |
- | Približno takšno funkcijo kot jo v stavku opravlja glagol, jo v samostalniški zvezi opravlja samostalnik, | + | |
- | - //jaz, ti, on// ... | + | |
- | - //nekdo, nekaj, vsak, nihče// ... | + | |
- | + | ||
- | Ali pa posamostaljeni pridevniki, ki ravno tako niso samostalniki (zgoraj so omenili možnost, da se v teh zvezah dejansko nahaja neizrečen samostalnik). | + | |
- | - //ta beli, ta rdeči, dežurni// ... | + | |
- | + | ||
- | Podobno kot imamo v stavku nad glagolom celo serijo funkcionalnih besednih zvez, celoten stavek pa naj bi dejansko bil časovna zveza (oz. zveza časovne morfologije) tudi nad samostalnikom z lahkoto najdemo funkcionalne besednih zvez. | + | |
- | + | ||
- | - Dejansko jedro samostalniške zveze naj bi bil določnik = determiner (določni in nedoločni členi, kvantifikatorji itd.) | + | |
- | + | ||
- | - Določilniki določajo tip samostalniške zveze, ali je določna ali nedoločna, kakšen je njen pomen, kakšne so njene skladenjske lastnosti itd. Poznamo tudi znotraj stavka jedro časovne zveze določa ali bo stavek nedoločniški polstavek ali stavek z izraženo časovno morfologijo oz. kakos mo ga mi poimenovali " | + | |
- | + | ||
- | - V angleščini, | + | |
- | - | + | |
- | (5) //S sabo je prnesu (en= piskr in z'čnu kuhat, z (enim) drugim piskrom pa je neki mahal naokoli.// | + | |
- | (6) //(Eni) trije tipsoni so kr začeli utrujat. - *(uni) trije tipsoni ...// | + | |
- | + | ||
- | - Nekateri določilniki določajo sklon samostalnika: | + | |
- | - //vsaka hiša, vsake hiše// | + | |
- | - //vse hiše, vse hiše// | + | |
- | - //vidim malo psov; malo psov je prišlo ... kost sem dal psom// | + | |
- | - //nekaj psov vidim/je prišlo ... kost sem razdelil med nekaj psi// | + | |
- | + | ||
- | - Nekateri določilniki se ne sklanjajo: | + | |
- | - //nekaj psov z nekaj psi// | + | |
- | - //nekaj hiš z nekaj hišami// | + | |
- | - //nekaj mest z nekaj mesti// | + | |
- | + | ||
- | **Samostalniška zveza je dejansko določilniška zveza, zato bomo o njej govorili kot o DP (determiner phrase = določilniška zveza).** | + | |
- | + | ||
- | Ko pogledamo notranjo zgradbo samostalniške zveze (oz. določilniške zveze), vidimo, da imajo notranji deli DP-ja stalen besedni red (prim. toporišič 2001): | + | |
- | + | ||
- | - Če začnemo pri vrhu vidimo, da je določilnik nujno prva sestavina samostalniške zveze, (7-8). Sledi mu kazalni zaimek, njemu pa števnik, ki načeloma ne more biti levo od kazalnega zaimka (oz. se zdi, da je kazalni zaimek, v tem primeru kot nekakšen pridevnik). Nedovoljen vrstni red je tudi pridevnik > števnik (11-12). | + | |
- | + | ||
- | * določilnik → kazalni zaimek, števnik | + | |
- | (7) //vsi tisti tam// | + | |
- | (8) ena tri mesta vs. *tri ena mesta | + | |
- | ampak:// | + | |
- | + | ||
- | * kazalni zaimek → števnik | + | |
- | (9) //tistih pet jabolk// | + | |
- | (10) //te tri knjige// | + | |
- | ? //deset teh knjig// | + | |
- | //*sto eno to knjigo (bi kupil)// | + | |
- | * števnik → pridevnik | + | |
- | (11) //tri rumene rožice// | + | |
- | | + | |
- | Pri tranzitivnosti lahko sklepamo, da bodo nedovoljeni tudi vrstni redi, kjer bo pridevnik pred kazalnim zaimkom ali pred določnikom. To napoved potrdijo podatki: | + | |
- | + | ||
- | * določilnik → pridevnik | + | |
- | (13) //vse rdeče srajce// | + | |
- | (14) //eni rdeči bicikli// | + | |
- | + | ||
- | * kazalni zaimek → pridevnik | + | |
- | (15) tiste strgane hlače | + | |
- | + | ||
- | Dobili smo vrstni red: določilnik → kazalni zaimek → števnik → pridevnik → samostalnik | + | |
- | + | ||
- | (16) //vse tiste tri zelene hiše// | + | |
- | (17) //*tri vse tiste zelene hiše// | + | |
- | (18) //*tri tiste zelene vse hiše// | + | |
- | (19) //*zelene tri tiste vse hiše// | + | |
- | (20) //*zelene tiste tri vse hiše// | + | |
- | (21) //*tiste zelene tri vse hiše// | + | |
- | (22) //*tiste vse tri zelene hiše// | + | |
- | (23) //*tiste tri vse zelene hiše// | + | |
- | + | ||
- | Ugotovljeni vrstni red ni značilen le za slovenščino, | + | |
- | + | ||
- | Greenberg (1963) - univerzalna številka 20 | + | |
- | 1. levo od samostalnika (kot levi prilastki) je vrstni red kazalnega zaimka, števnika in pridevnika vedno | + | |
- | DEM > NUM > A = Kazalni zaimek > Števnik | + | |
- | 2. desno od samostalnika (kot desni prilastek) je vrstni red istih elementov enak kot levo od samostalnika ravno | + | |
- | obraten. | + | |
- | + | ||
- | Cinque (2005) predela omenjeno generalizacijo, | + | |
- | + | ||
- | a. ✔ Dem Num A | + | |
- | b. ✔ Dem Num N | + | |
- | c. ✔ Dem N Num | + | |
- | č. ✔ N Dem Num | + | |
- | + | ||
- | ---- | + | |
- | d. * Num Dem A | + | |
- | e. * Num Dem N | + | |
- | f. * Num N Dem | + | |
- | g. * N Num Dem | + | |
- | + | ||
- | ---- | + | |
- | h. * A Dem Num | + | |
- | i. * A Dem N Num (Ø - Greenberg 1963; Hawkins 1983) | + | |
- | j. ✔ A N Dem Num (zelo malo jezikov) | + | |
- | k. ✔ N A Dem Num (malo jezikov) | + | |
- | + | ||
- | ---- | + | |
- | l. * Dem A Num | + | |
- | m. ✔ Dem A N Num (zelo malo jezikov) | + | |
- | n. ✔ Num N A Num (veliko jezikov) | + | |
- | o. ✔ N Dem A Num (zelo malo jezikov) | + | |
- | + | ||
- | ---- | + | |
- | p. * Num | + | |
- | r. ✔ Num A N Dem (zelo malo jezikov) | + | |
- | s. ✔ Num N A Dem (malo jezikov) | + | |
- | š. ✔ N Num A Dem (malo jezikov) | + | |
- | + | ||
- | ---- | + | |
- | t. * A Num Dem | + | |
- | u. * A Num N | + | |
- | v. ✔ A N Num | + | |
- | z. ✔ N A Num | + | |
- | + | ||
- | ---- | + | |
- | - Cinque ponudi sledečo univerzalno zgradbo, ki naj bi razložila, zakaj najdemo v naravnih človeških jezikih le zgoraj opisane vrstne rede. | + | |
- | + | ||
- | Po Toporišičevi Slovenski slovnici imajo pridevniki v slovenščini stalen vrstni red: | + | |
- | VRSTILNI ŠTEVNIKI -> GLAVNI ŠTEVNIKI -> SVOJILNI PRIDEVNIKI -> LASTNOSTNI PRIDEVNIKI. | + | |
- | Če se vrstni red pridevnikov spremeni, se spremeni tudi pomen besedne zveze. | + | |
- | Primera: - dva Janezova otroka (Janez ima dva ali več otrok, mi pa mislimo na dva), | + | |
- | - Janezova dva otroka (Janez ima točno dva otroka). | + | |
- | + | ||
- | Pri lastnostnih pridevnikih na vrsto pridejo najprej kakovostni in šele potem merni. | + | |
- | Primer: vaše odlične dolge palačinke proti *vaše dolge odlične palačinke. | + | |
- | + | ||
- | Prav tako so kazalni zaimki pred števniki, sicer se spremeni pomen. | + | |
- | Primera: - ta dva politika proti dva ta politika, | + | |
- | - tisti tretji avtomobil proti tretji tisti avtomobil. | + | |
- | V drugem primeru je kazalni zaimek rabljen kot pridevnik. | + | |
- | + | ||
- | Sicer je vrstni red pridevnikov v slovenščini takšen: | + | |
- | SPLOŠNI PRIDEVNIKI -> STAROST/ | + | |
- | Primer: lepa stara rdeča obnovljena ruska hiša. | + | |
- | Načeloma so vsi ti pridevniki prosti in se lahko pojavljajo kjerkoli in so možni različni vrstni redi, a je eden vedno bolj nezaznamovan od drugih. | + | |
- | + | ||
- | Vrstni pridevniki so bližje samostalniku. | + | |
- | Primer: zanimiv računalniški tečaj proti *računalniški zanimiv tečaj. | + | |
- | + | ||
- | Na začetku besedne zveze so lahko izrazi, ki ubesedujejo ugajanje, sicer se spremeni pomen. | + | |
- | Primer: ljubka emajlirana vaza proti emajlirana ljubka vaza. | + | |
- | + | ||
- | Vse vrste pridevniških besed pa niso enako strogo postavljene v zgradbo samostalniške zveze, a so vsaj tisti elementi, ki stojijo levo od pravih pridevnikov, | + | |
- | DOLOČILNIK -> VRSTNI ŠTEVNIK -> GLAVNI ŠTEVNIK -> SUBJEKTIVNA OCENA -> ?EVIDENTIAL -> VELIKOST -> DOLŽINA -> VIŠINA -> HITROST -> ?GLOBINA -> ŠIRINA -> TEŽA -> TEMPERATURA -> ?MOKROST -> STAROST -> OBLIKA -> BARVA -> NARODNOST/ | + | |
- | Vrstni red v slovenščini (ki je »všeč« večini), je tudi vrstni red, za katerega se predpostavlja, | + | |
+ | * [[Vrstni red elementov v samostalniški zvezi]] | ||
+ | * [[Vrstni red pridevnikov]] znotraj samostalniške zveze |
vrstni_red_besed.txt · Zadnja sprememba: 2018/01/12 10:15 uporabnika fmarusic