Sodobna slovenska slovnica

Uporabniška orodja

Orodja spletišča

Sled:
glavni_stevniki

Primerjava izbranih različic

Prikazane so razlike med izbrano in trenutno različico strani.

Poveži s tem pogledom primerjave.

Both sides previous revisionPrejšnja revizija
Naslednja revizija		Prejšnja revizija
glavni_stevniki [2017/11/27 10:05] – vanesaglavni_stevniki [2019/02/11 09:51] (Trenutna) – fmarusic
Vrstica 10: Vrstica 10:
   - [[jedrni/clenski_stevniki|jedrni/členski števniki]],   - [[jedrni/clenski_stevniki|jedrni/členski števniki]],
   - [[samostalniski/clenski_stevniki|samostalniški/členski števniki]].   - [[samostalniski/clenski_stevniki|samostalniški/členski števniki]].
 +  - [[samostalniski_stevniki|Samostalniški števniki]] 
  
-**[[samostalniski/clenski_stevniki|Samostalniški/členski števniki]]** se obnašajo kot [[samostalniki]] ali kot členi.+Samostalniški/členski števniki se obnašajo kot [[samostalniki]] ali kot členi.
  
 Ko se [[samostalniski/clenski_stevniki|samostalniški/členski števniki]] obnašajo kot [[samostalniki]], se sklanjajo kot [[samostalniki]], pomensko jedrni [[samostalniki|samostalnik]] [[samostalniska_zveza|samostalniške zveze]] pa je v rodilniku množine.  Ko se [[samostalniski/clenski_stevniki|samostalniški/členski števniki]] obnašajo kot [[samostalniki]], se sklanjajo kot [[samostalniki]], pomensko jedrni [[samostalniki|samostalnik]] [[samostalniska_zveza|samostalniške zveze]] pa je v rodilniku množine. 
Vrstica 25: Vrstica 26:
   - //trije milijoni evrov so izpuhteli// proti *//trije milijoni evrov je izpuhtelo// ...   - //trije milijoni evrov so izpuhteli// proti *//trije milijoni evrov je izpuhtelo// ...
  
-[[stevniki|Števnik]] //milijon// se lahko sklanja kot [[samostalniki|samostalnik]] ali pa kot [[samostalniski/clenski_stevniki|členski števnik]] (kjer imamo zopet načeloma dve možnosti nesklanjalno in sklanjalno, ki pa se ne zdi mogoča pri //en milijon// in //dva milijona//). Zgradbi primerno se obnaša tudi pomensko jedrni [[samostalniki|samostalnik]] [[samostalniska_zveza|samostalniške zveze]]. Če je //milijon// [[samostalniki|samostalnik]], bo jedrni [[samostalniki|samostalnik]]vedno v rodilniku množine, ko je //milijon// člen, pa se tudi jedrni [[samostalniki|samostalnik]]sklanja. +[[stevniki|Števnik]] //milijon// se lahko sklanja kot [[samostalniki|samostalnik]] ali pa kot [[samostalniski/clenski_stevniki|členski števnik]] (kjer imamo zopet načeloma dve možnosti nesklanjalno in sklanjalno, ki pa se ne zdi mogoča pri //en milijon// in //dva milijona//). Zgradbi primerno se obnaša tudi pomensko jedrni [[samostalniki|samostalnik]] [[samostalniska_zveza|samostalniške zveze]]. Če je //milijon// [[samostalniki|samostalnik]], bo jedrni [[samostalniki|samostalnik]] vedno v rodilniku množine, ko je //milijon// člen, pa se tudi jedrni [[samostalniki|samostalnik]] sklanja. 
    
 (53) - ostal je brez enega milijona tolarjev proti *ostal je brez en milijon tolarjev, (53) - ostal je brez enega milijona tolarjev proti *ostal je brez en milijon tolarjev,
Vrstica 35: Vrstica 36:
 Dejansko to ni pravo člensko obnašanje, saj spreminja svojo obliko tudi v imenovalniku (primerjaj //sto// in //tisoč// – //dvesto, tristo, petsto ... dva tisoč, tri tisoč, pet tisoč ...//).  Dejansko to ni pravo člensko obnašanje, saj spreminja svojo obliko tudi v imenovalniku (primerjaj //sto// in //tisoč// – //dvesto, tristo, petsto ... dva tisoč, tri tisoč, pet tisoč ...//). 
  
-**Samostalniški**+====Samostalniški====
  
 Ni variacije med števniki, četudi se zdi, da se vsaj v določenih pogledih tudi //milijarda// lahko obravnava kot števnik mešanega tipa. Jedrni samostalnik je sicer vedno v rodilniku, vendar pa je glagolsko ujemanje lahko z //milijardo// ali pa 3. os. ed. sr. spol. Tudi ko pride do oblike števnika v odvisnih sklonih, ni vse najbolj jasno.  Ni variacije med števniki, četudi se zdi, da se vsaj v določenih pogledih tudi //milijarda// lahko obravnava kot števnik mešanega tipa. Jedrni samostalnik je sicer vedno v rodilniku, vendar pa je glagolsko ujemanje lahko z //milijardo// ali pa 3. os. ed. sr. spol. Tudi ko pride do oblike števnika v odvisnih sklonih, ni vse najbolj jasno. 
Vrstica 63: Vrstica 64:
  
 **Kaj pa zgradba?** **Kaj pa zgradba?**
-Vsi števniki so načeloma v enakih pozicijah. Le samostalniški so dejanski samostalniki, ki imajo pomensko jedrni samostalnik za svoje dopolnilo. Sicer pred vse števnike lahko dodajamo nekakšne pridevnike/prislove, vendar je tudi tu nekaj razlik. +Vsi števniki so načeloma v enakih pozicijah. Le samostalniški so dejanski samostalniki, ki imajo pomensko jedrni  
 + samostalnik za svoje dopolnilo. Sicer pred vse števnike lahko dodajamo nekakšne pridevnike/prislove, vendar je tudi tu nekaj razlik. 
  
 (56)  (56) 
Vrstica 94: Vrstica 96:
 //velika milijarda ljudi vs. *velikih sto ljudi// //velika milijarda ljudi vs. *velikih sto ljudi//
  
-Podobno kot modifikacijski pridevniki 'dobre+Podobno kot modifikacijski pridevniki 'dobre'/'dobrih' se načeloma obnaša tudi omenjeni nedoločni člen 'en'/'ene', nedoločni zaimek 'kakšne'/'kakšnih', svojilni pridevniki 'moje'/'mojih' ("moje 100 strani" – s pomenom, 100 strani, kakor bi jih določil/preštel jaz) itd.  
 + 
 +Kaj to pomeni, če zadevo prenesemo na prejšnje ugotovitve o stalnem vrstnem redu?  
 +Ker so števniki najnižji element v zgornjem delu zgradbe samostalniške zveze, se pravi, da se pojavljajo le pred pridevnikom in samostalnikom, kakšnih večjih razlik niti ne pričakujemo. Kot smo zgoraj ugotavljali, je načeloma nekaj razlike v interakciji s pridevniki, vendar kljub vsemu števnik/samostalnik 'milijarda' ni povsem prost glede sopojavljanja s pridevniki (omejitve so zelo verjetno pomenske narave, saj ni prav očitno, kaj naj bi predstavljalo recimo 'globoka milijarda tolarjev'/'zelena milijarda tolarjev'). Po drugi strani pa se vsako modifikacijo števila 'milijarda' da prenesti tudi na druga števila. 
 + 
 +(60) 
 +a. //tisti dve hiši, tistih pet hiš, tistih sto hiš, tista milijarda hiš// 
 +b. //dve tisti hiši, pet tistih hiš, tisoč tistih hiš, milijon tistih hiš// 
 + 
 +Opazna razlika med obojimi števniki je še v tvorbi pridevnikov. Iz 'milijarda' se zelo regularno naredi pridevnik 'milijarden' (//milijardna milijarda čevljev//), medtem ko tvorjenje pridevnikov iz pravih števnikov ni tako očitno (//??petornih pet čevljev??// 
 + 
 +**Nazaj k določilniku** 
 +Opazne razlike med posameznimi elementi opažamo tudi znotraj razreda določilnikov. Podobno kot števniki, se tudi določilniki ločijo med pridevniške, jedrne/členske in samostalniške.  
 + 
 +====Pridevniški==== 
 +Pridevniški določilniki imajo pridevniška obrazila, nimajo posebnih sklonskih zahtev za jedrni samostalnik ter dopuščajo glagolsko ujemanje z jedrnim samostalnikom. Takšni določilniki so //vsi, vsak, oba, noben, cel ...// 
 + 
 +(61) 
 +//Vs**i** prijatelj**i** so se prijavil**i**.//   (IMEN - glagolsko ujemanje) 
 +//Vs**e** hiš**e** so bil**e** porušen**e**.//    
 +//Vse ljudi sem videl.//   (TOŽ) 
 +//Z vsemi ljudmi je hotela plesati.//   (ORO) 
 + 
 +(62) 
 +//Vsak**a** hiš**a** je lahko velik**a**.//   (IMEN - glagolsko ujemanje) 
 +//Vsak**o** dlet**o** je bil**o** preštet**o**.//    
 +//Vsako hišo je moral pogledati.//   (TOŽ) 
 +//Pri vsaki hiši se je ustavil.//   (MES) 
 + 
 +(63) 
 +//Ob**a** konj**a** sta priskakljal**a**.//   (IMEN - glagolsko ujemanje) 
 +//Ob**e** ovc**i** sta bil**i** postrižen**i**.//  
 +//Oba konja sem prijavil za dirko.//   (TOŽ) 
 +//Obema konjema sem dal oves.//   (DAJ) 
 +//Z obema konjema sem tekmoval.//   (ORO) 
 + 
 +====Jedrni/členski==== 
 +V osebkovi poziciji, ko je cela samostalniška zveza v imenovalniku, zahtevajo rodilniško samostalniško dopolnilo. V drugih sklonih se samostalnik normalno sklanja. 
 +Sami določilniki se lahko sklanjajo ali pa tudi ne (podobno kot je to veljalo za jedrne števnike). Pri določenih določilnikih sklanjanje absolutno ni možno (npr. //nekaj//).  
 + 
 +(64) 
 +//Par ljudi je prišlo. //   (ROD) 
 +//Par ljudi sem videl. //   (ROD) 
 +//Par ljudem sem pokazal hudiča. //   (DAJ)   //parim ljudem ...// 
 +//S par ljudmi sem se srečal.//   (ORO)   //s parimi ljudmi ...// 
 + 
 +(65) 
 +//Več hiš se je porušilo.//   (ROD) 
 +//Več hiš je hotel porušiti. //   (ROD) 
 +//Več hišam sem naredil načrte.//   (DAJ)   //večim hišam ...// 
 +//Z več hišami se ukvarja. //   (ORO)   //z večimi hišami ...// 
 + 
 +(66) 
 +//Malo ljudi ve za kaj se gre.//   (ROD) 
 +//Malo ljudi je bilo poslikanih. //   (ROD)  
 +//Malo ljudem sem zaupal skrivnost.//   (DAJ)   //*malim ljudem ...// 
 +//Z malo ljudmi sem se pogovarjal. //   (ORO)   //*z malimi ljudmi ...// 
 + 
 +(67) 
 +//Nekaj hiš se je porušilo. //   (ROD) 
 +//Nekaj hiš je porušil. //   (ROD) 
 +//Nekaj ljudem je dal denar. //   (DAJ) //*nečemu/*nekomu ljudem// 
 +//Z nekaj hišami se ni mogel pohvaliti. //   (ORO)   //*z nečim hišami// 
 + 
 +Podobno se obnašajo še //dosti, največ, toliko //itd.  
 + 
 +__Samostalniški__ 
 +Nekateri se obnašajo kot samostalniki oz. so samostalniki. Pomensko jedrni samostalniki so vedno v rodilniku, glagolsko ujemanje pa je seveda vezano na samostalnik 'večina'. Ker je 'večina' samostalnik, lahko pred njega dodajamo pridevnike, ki jih pred ostale ne moremo.  
 + 
 +(68) 
 +//Večina obiskovalcev je zamudila.// 
 +//Z večino obiskovalcev si ni mogel pomagati.// 
 +//Velika večina zgradb v mestu je slabo obnovljenih.// 
 + 
 +Lahko bi rekli, da obstaja tudi mešani vzorec jedrni/samostalniški določilnik, saj 'par' lahko uporabljamo tudi kot samostalnik.  
 + 
 +(69) 
 +//Par zaljubljencev je prišel.// 
 +//S parom zaljubljencev si ni imel kaj pomagati.// 
 + 
 +Pred ostale (torej nesamostalniške) določilnike lahko dodajamo le prislove, recimo 'veliko'. 
 + 
 +(70) 
 +//Veliko več srednješolcev gleda Velikega brata kot Dnevnik.// 
 +//Zelo veliko športnikov trenira vsak dan.// 
 +//Precej malo navijačev je pravih športnikov.// 
 + 
 +-tabela 
 + 
 +**ZGRADBA?** 
 +Pozicija je za vse enaka. Ponovno velja, da naj bi pridevniški zasedali določilo ustrezne funkcionalne zveze znotraj samostalniške besede, medtem ko naj bi jedrni bili jedra teh funkcionalnih zvez.  
 +Le samostalniški so dejansko jedrni samostalniki samostalniške zveze.  
 + 
 +**Imena** 
 +Za imena veljajo določena posebna pravila. Ker se lahko združujejo s celotno določilniško zvezo, bomo rekli, da so imena dejansko določilniška jedra.  
 + 
 +(71) 
 +//Janez in tisti fant tam spodaj. //   //Njega in Janeza nisem ...// 
 +//Pivo smo spili s Petrom in vsemi njegovimi prijatelji.//   //Mi z Janezom ...// 
 +Lastna imena so D-ji (so nekaj posebnega - Carlo Semenza na Zemonu okt. 2006).  
 + 
 + 
 +==== Posebnosti ==== 
 + 
 +V določenih primeri se zdi, da se običajna logika ustavi. 
 + 
 +Potovali boste en dan 
 + 
glavni_stevniki.1511773500.txt.gz · Zadnja sprememba: 2017/11/27 10:05 uporabnika vanesa