Sodobna slovenska slovnica

Uporabniška orodja

Orodja spletišča

Sled:
glavni_stevniki

Primerjava izbranih različic

Prikazane so razlike med izbrano in trenutno različico strani.

Poveži s tem pogledom primerjave.

Both sides previous revisionPrejšnja revizija
glavni_stevniki [2019/02/11 09:50] – fmarusicglavni_stevniki [2019/02/11 09:51] (Trenutna) – fmarusic
Vrstica 36: Vrstica 36:
 Dejansko to ni pravo člensko obnašanje, saj spreminja svojo obliko tudi v imenovalniku (primerjaj //sto// in //tisoč// – //dvesto, tristo, petsto ... dva tisoč, tri tisoč, pet tisoč ...//).  Dejansko to ni pravo člensko obnašanje, saj spreminja svojo obliko tudi v imenovalniku (primerjaj //sto// in //tisoč// – //dvesto, tristo, petsto ... dva tisoč, tri tisoč, pet tisoč ...//). 
  
-**Samostalniški**+====Samostalniški====
  
 Ni variacije med števniki, četudi se zdi, da se vsaj v določenih pogledih tudi //milijarda// lahko obravnava kot števnik mešanega tipa. Jedrni samostalnik je sicer vedno v rodilniku, vendar pa je glagolsko ujemanje lahko z //milijardo// ali pa 3. os. ed. sr. spol. Tudi ko pride do oblike števnika v odvisnih sklonih, ni vse najbolj jasno.  Ni variacije med števniki, četudi se zdi, da se vsaj v določenih pogledih tudi //milijarda// lahko obravnava kot števnik mešanega tipa. Jedrni samostalnik je sicer vedno v rodilniku, vendar pa je glagolsko ujemanje lahko z //milijardo// ali pa 3. os. ed. sr. spol. Tudi ko pride do oblike števnika v odvisnih sklonih, ni vse najbolj jasno. 
Vrstica 110: Vrstica 110:
 Opazne razlike med posameznimi elementi opažamo tudi znotraj razreda določilnikov. Podobno kot števniki, se tudi določilniki ločijo med pridevniške, jedrne/členske in samostalniške.  Opazne razlike med posameznimi elementi opažamo tudi znotraj razreda določilnikov. Podobno kot števniki, se tudi določilniki ločijo med pridevniške, jedrne/členske in samostalniške. 
  
-__Pridevniški__+====Pridevniški====
 Pridevniški določilniki imajo pridevniška obrazila, nimajo posebnih sklonskih zahtev za jedrni samostalnik ter dopuščajo glagolsko ujemanje z jedrnim samostalnikom. Takšni določilniki so //vsi, vsak, oba, noben, cel ...// Pridevniški določilniki imajo pridevniška obrazila, nimajo posebnih sklonskih zahtev za jedrni samostalnik ter dopuščajo glagolsko ujemanje z jedrnim samostalnikom. Takšni določilniki so //vsi, vsak, oba, noben, cel ...//
  
Vrstica 132: Vrstica 132:
 //Z obema konjema sem tekmoval.//   (ORO) //Z obema konjema sem tekmoval.//   (ORO)
  
-__Jedrni/členski__+====Jedrni/členski====
 V osebkovi poziciji, ko je cela samostalniška zveza v imenovalniku, zahtevajo rodilniško samostalniško dopolnilo. V drugih sklonih se samostalnik normalno sklanja. V osebkovi poziciji, ko je cela samostalniška zveza v imenovalniku, zahtevajo rodilniško samostalniško dopolnilo. V drugih sklonih se samostalnik normalno sklanja.
 Sami določilniki se lahko sklanjajo ali pa tudi ne (podobno kot je to veljalo za jedrne števnike). Pri določenih določilnikih sklanjanje absolutno ni možno (npr. //nekaj//).  Sami določilniki se lahko sklanjajo ali pa tudi ne (podobno kot je to veljalo za jedrne števnike). Pri določenih določilnikih sklanjanje absolutno ni možno (npr. //nekaj//). 
Vrstica 198: Vrstica 198:
  
  
-=== Posebnosti ===+==== Posebnosti ====
  
 V določenih primeri se zdi, da se običajna logika ustavi. V določenih primeri se zdi, da se običajna logika ustavi.
glavni_stevniki.1549875004.txt.gz · Zadnja sprememba: 2019/02/11 09:50 uporabnika fmarusic