Primerjava izbranih različic

Prikazane so razlike med izbrano in trenutno različico strani.

--- oblikotvorje [2020/09/14 11:27] – fmarusic
+++ oblikotvorje [2020/09/14 11:46] (Trenutna) – fmarusic
@@ Vrstica 3: / Vrstica 3: @@
 Oblikotvorje je morfološki proces, ki spreminja oblike posamičnih besed. Pri tem imamo v mislih [[sklanjanje]], [[spreganje]] in [[stopnjevanje]].
-Oblikotvorje oz. natančneje [[oblikoslovje]] tudi razvršča besed v različne slovnične kategorije in jim pripisuje različne slovnične lastnosti. Besede bomo razvrstili v naslednje kategorije:
+Oblikotvorje oz. natančneje [[oblikoslovje]] tudi razvršča besed v različne slovnične kategorije in jim pripisuje različne slovnične lastnosti. Besede lahko razvrstimo v naslednje kategorije:
+==== Besedne vrste ====
   * [[samostalnik]]
@@ Vrstica 11: / Vrstica 13: @@
   * [[glagol]]
   * [[prislov]]
+  * [[predlog]]
+  * [[veznik]]
   * [[členek]]
   * [[medmet]]
-Za vsako teh slovničnih kategorij velja nekaj definicijskih lastnosti. Sklanjajo se [[samostalnik|samostalniki]], [[pridevnik|pridevniki]], [[števnik|števniki]] in [[zaimek|zaimki]], spregajo se [[glagol|glagoli]], stopnjujejo pa se pridevniki in [[prislov|prislovi]].
+To ni edina možna delitev besednih vrst. Toporišič (2000) recimo pozna: [[samostalniška beseda|samostalniško besedo]], [[pridevniška beseda|pridevniško besedo]], glagol, prislov, [[povedkovnik]], predlog, veznik, členek in medmet. Zaimke pa ima razdeljene med samostalniškimi in pridevniškimi besedami.
+==== Ločevanje besednih vrst ====
+Za vsako teh slovničnih kategorij velja nekaj definicijskih lastnosti. Med seboj jih lahko ločimo glede na vrsti pregibanja, v katerem sodelujejo. Sklanjajo se recimo samostalniki, pridevniki, števniki in zaimki, spregajo se glagoli, stopnjujejo pa se pridevniki in prislovi, medtem ko so vezniki, predlogi, členki in medmeti nepregibne besedne vrste.
+Besedne vrste lahko med seboj ločimo tudi po tipičnih skladenjskih vlogah, pomenu itd.
 Glede na besedno vrsto na obliko besede vplivajo različne slovnične lastnosti, ki so pri posamični besedni vrsti pomembne. Glagol ima različne oblike za [[osebo]], [[število]], [[slovnični spol|spol]], [[čas]], [[naklon]] ... samostalnik za število in [[sklon]], pridevnik za število, sklon, spol in [[stopnjo]], prislov pa le za stopnjo (pa še tu ni prav jasno, ali je to res del prislovne morfologije ali del pridevniške morfologije.
 Drugače od [[besedotvorje|besedotvorja]], oblikotvorje ne spreminja [[besedne vrste|besednih vrst]] besed, je načeloma redovito in produktivno. Znotraj niza preponskih obrazil se oblikotvorje pojavlja vedno zadnje. Načeloma se oblikotvorne končnice je ne more pojavljati večkrat znotraj iste besede.