Kazalo

Klicaj

Klicaj je končno ločilo, ki zaznamuje tonski potek povedi in označuje zapoved, željo, prošnjo ipd. s čustveno prizadetostjo. Pišemo ga brez presledka levostično. Poznamo skladenjsko in neskladenjsko rabo klicaja.

Skladenjska raba

Ločila:
. pika
, vejica
! klicaj
? vprašaj
: dvopičje
; podpičje
- vezaj
pomišljaj
„“ narekovaj

1. Na koncu čustveno obarvanih povedi (tudi medmetnih, zvalniških, sploh neglagolskih):

Gooool!
Au, boli!
Sedi, Luka!
Uauuu, kako lep razgled!
Gospe in gospodje!

Posebnosti

- V želelnih in velelnih povedih, ki niso čustveno poudarjene, klicaja ne pišemo:

Prosim, zapri okno.

- Na koncu podredja se piše klicaj le, če ga zahteva glavni stavek:

Sporoči mu, naj me pokliče!

v nasprotju s:

Profesor je rekel, da takoj oddaj test.

- Končno ločilo citirane povedi izpuščamo, če bi moralo stati pred končnim klicajem vzklične povedi:

Nehaj že s tem svojim Tega se ne da narediti(!)!

Če je citirana poved med narekovaji, svoj klicaj ali vprašaj lahko ohrani:

Nehaj že s tem svojim „Tega se ne da narediti!“!

Če je citirana poved za dvopičjem, ohranja svoje ločilo, zamenja pa se ločilo napovednega stavka:

Nehaj že s tem svojim: Tega se ne da narediti.

- Na koncu priredja ali proste zveze stavkov pišemo klicaj le, če ga zahteva tudi zadnji stavek oz. neodvisni del:

Kapitalistične lovke maksimirajo profit, izkoriščajo delovno silo in večajo razredno razslojenost – uprimo se jim!

2. Na koncu čustveno obarvanih vrinjenih stavkov:

Voznik je izgubil nadzor nad vozilom in – grozno je bilo videti! – zletel s ceste.

Pozor
Nekoč se je pisal klicaj tudi za zvalniki:

O, Vrba! srečna draga vas domača …

Danes se rabi praviloma vejica.

3. Za nagovorom v pismih, vendar se v zadnjem času pogosteje rabi vejica:

Draga Tanja!
Pošiljam ti vabilo …

4. Na koncu vzkličnega dobesednega navedka pred spremnim stavkom premega govora:

»Matic, bodi tiho!« je prosil oče.

5. Na koncu čustveno poudarjenih vzkličnih vprašalnih povedi se lahko skupaj pišeta vprašaj in klicaj:

Kaj, tudi ti si se okužil?!

6. Pri stopnjevani vzkličnosti se lahko rabita dva ali več klicajev:

To je pa že preveč!!

Neskladenjska raba

Neskladenjsko se klicaj piše sredi besedila v oklepaju ali pa na robu besedila in izraža opozorilo:

Drevo je pognalo pepke (!) in dišalo je po pomladi (mišljeno popke).
Pesem ima akrostih (!).

V takih primerih je klicaj obojestransko stično ločilo.

Uporaba v drugih jezikih

V španščini se pri vzkličnih povedih uporabljata dva klicaja. Na glavo obrnjen klicaj na začetku in običajen klicaj na koncu povedi:

¡Estás loco!

Uporaba na drugih področjih

V fonetiki

- V mednarodni fonetski abecedi in khoisanskih jezikih se klicaj uporablja kot črka za označevanje »postalveolarnega« klika (ta glas ustvarimo z jezikom v zadnjem delu dlesni; v zulujskem pravopisu je označen s q).1)

- Klicaj se včasih uporablja tudi kot fonetični simbol za označevanje izpuščenega soglasnika, čeprav to večkrat označimo z apostrofom ali nadpisanim znakom glutalnega zapornika.

V lastnih imenih

Klicaj se pojavlja v lastnih imenih blagovnih znamk, odrskih in televizijskih del (npr. komedijah, muzikalih):

Yum!
Yahoo!
Mamma Mia!

Redko tudi v zemljepisnih lastnih imenih:

angleško mesto Westward Hi!
kanadsko mesto v Quebecku Saint-Louis-du-Ha! Ha!

Pri opozorilnih znakih

Opozorilni znaki, ki označujejo nevarnost, so pogosto opremljeni s klicajem:

klicaj v trikotniku

V matematiki

Znak '!' je oznaka za funkcijo fakulteta n! – zmnožek vseh naravnih števil med 1 in n:

4! = 4 · 3 · 2 · 1 = 24

Dva znaka '!!' označujeta dvojno fakulteto n!! – zmnožek vseh naravnih števil enake sodnosti do n:

8!! = 2 · 4 · 6 · 8 = 384
9!! = 1 · 3 · 5 · 7 · 9 = 945

V računalništvu

- V ASCII je koda znaka za klicaj 33, v Unicode pa U+0021.2)

- Nekateri programski jeziki uporabljajo znak '!' kot enočleni operator za logično negacijo. Na primer v jeziku C !A pomeni ne A.

- V programskem jeziku R, != pomeni 'ni enako'.

V šahu

V šahovski notaciji se en klicaj '!' uporablja za dobro, dva '!!' pa za odlično potezo.