Kazalo

Vprašaj

Vprašaj je enodelno končno ločilo na koncu vprašalnega stavka. Poznamo skladenjsko in neskladenjsko rabo.

Skladenjska raba

Ločila:
. pika
, vejica
! klicaj
? vprašaj
: dvopičje
; podpičje
- vezaj
pomišljaj
„“ narekovaj

V skladenjski rabi ga zapisujemo na koncu enostavčnih vprašalnih povedi in za podredjem, v katerem je glavni stavek vprašalni. Primer enostavčne povedi:

Kako si kaj?

Primer podredja:

Vprašala si me, kje sem bila včeraj?

Posebnosti

1. Za vprašalnim odvisnikom stoji vprašaj samo tedaj, kadar ga zahteva glavni stavek, sicer pa pika ali klicaj: primer:

Vprašali smo ga, ali je že jedel kosilo.

2. Končno ločilo citirane povedi izpuščamo, če bi moralo stati pred končnim vprašajem vprašalne povedi: Primer:

Kdo je zavpil dol z njimi?

Če je citirana poved med narekovaji, lahko ohrani svoj vprašaj ali klicaj. Primer:

Kdo je zavpil »Dol z njimi!«?

Če je taka citirana poved za dvopičjem, ohranja svoje ločilo, zamenja pa se ločilo napovednega stavka. Primer:

Kdo je napisal tole: En hribček bom kupil.

Če je na koncu priredja ali proste zveze stavkov iste povedi, če je zadnji neodvisni stavek vprašalni: Primer:

Korenike dehte pod hladom ros, mavrične rose bleste sredi vej, kje je tvoja sila, kje tvoj ponos?

3. za vrinjeno vprašalno povedjo v drugi povedi: Primer:

Na gregorjevo – otec, še veš?

4. na koncu vprašalnega dobesednega navedka pred spremnim stavkom premega govora: Primer:

»Kaj je temu vrabcu?« je vprašala Malči nejevoljno.

Pomni

1. Pri čustveno obarvanih vprašanjih se poleg vprašaja rabi še klicaj ali celo klicaj sam. Primer:

Ali se tako govori z očetom?!

2. V naslovih besedil za vprašalnimi povedmi pišemo vprašaj navadno le v takih primerih, ko bi se sicer vprašalna poved lahko razumela pripovedno. Primer:

Kako do strokovnjakov proti Mir na Bližnjem vzhodu?

3. Stopnjevana vprašalnost se lahko zaznamuje z dvema ali večstičnimi vprašaji: Primer:

greš? Kam??

Neskladenjska raba

Vprašaj pa se lahko rabi tudi neskladenjsko, in sicer sredi besedila v oklepaju ali pa na robu besedila za izražanje dvoma. Primer:

je bil rojen na (?) Vrbi.

Uporaba v drugih jezikih

V španščini se v vprašalnih povedih uporabljata dva vprašaja. Narobe obrnjen vprašaj na začetku in običajen na koncu. Na primer:

¿Cómo estás?

Uporaba na drugih področjih

V medicini

V angleških zdravniških opombah se uporablja vprašaj, ki nakazuje morebitno diagnozo.1)

V matematiki

V matematiki „?“ običajno označuje funkcijo Minkowskega vprašalnika. V enačbah lahko pomeni „vprašan“ v nasprotju z „definiran“.

Pri igrah

V algebraičnem šahovskem zapisu nekatera šahovska ločila vključujejo:

„?“ označuje slabo potezo,

„??“ napaka,

„?!“ dvomljiva poteza

„!?“ zanimiva poteza.

V Scrabble vprašaj označuje prazno ploščico.