Primerjava izbranih različic

Prikazane so razlike med izbrano in trenutno različico strani.

--- da [2017/06/12 14:14] – pm
+++ da [2017/06/15 14:02] (Trenutna) – pm
@@ Vrstica 17: / Vrstica 17: @@
       b.	Peter je videl nekoga in rad bi vedel, koga (*da). (Merchant (2001: (102a))
-  (4) Kdo da [bo pekel piškote]?
+(4) Kdo da <del>bo pekel piškote</del>?
 Potencialno gre v primerih, kot je (4) za dvojni izpust, kot je nakazano v (5).
-  (5) Kdo [praviš] da [bo pekel piškote]?
+(5) Kdo <del>praviš</del> da <del>bo pekel piškote</del>?
 =====Da kot soglašalni členek =====
-//Da// je po [[literatura|SP]] soglašalni členek, zborno povzdignjena različica členka //ja// oz. naspreotje //ne//, po [[literatura|SSKJ]] pa gre v tem pomenu za prislov, ki v knjižnem jeziku izraža pritrjevanje, podkrepitev trditve, domislek in pa obotavljanje ali pomislek (gl. SSKJ za primere).
+//Da// je po [[literatura|SP]] soglašalni členek, zborno povzdignjena različica členka //ja// oz. nasprotje //ne//, po [[literatura|SSKJ]] pa gre v tem pomenu za prislov, ki v knjižnem jeziku izraža pritrjevanje, podkrepitev trditve, domislek in pa obotavljanje ali pomislek (gl. SSKJ za primere).
+===== Da kot naklonski (ali modalni) členek =====
+Kot pove naslov te sekcije, je lahko //da// rabljen tudi kot [[naklonski členek|naklonski (ali modalni) členek]], med katere spada na primer tudi nemški //doch//. Ti sicer  izražajo govorčev odnos do povedanega, gl. npr. [[literatura|Cardinaletti (2011)]].
+Po Slovenski slovnici [[literatura|(Toporišič 2000)]] se členek da uvršča med t. i. pozivne členke (zahtevalne/ukazovalne ter želelne) pri čemer se “s pozivnimi tvorec besedila obrača na naslovnika (lahko tudi do samega sebe) in na njegovo oz. svoje razmerje do vsebine besedila (oz. njegovega dela)” (Toporišič 2000: 445). Primer tovrstne rabe je prikazan v (6), pri čemer je (6a) parafraza prvega stavka.
-===== Da kot modalni členek =====
+   (6) Da te ne vidim!
+       a. Izgini!
+Podobno velja po Slovarju slovenskih členkov (Žele 2015), po katerem je členek da klasificiran kot naklonski (ali medosebni) čustvenostni členek, ko izraža prizadetost (gl. primer (6)), in kot naklonski vrednotenjski, ko izraža lastno sklepanje (govorca), kot v primeru »Pa ne da si bolan (= Menda nisi bolan)« [[literatura|(Žele 2015)]].
+Čeprav bi lahko na prvi pogled rekli, da gre tudi v tovrstnih primerih za veznik //da//, se ti primeri razlikujejo od običajnih stavkov z //da//. Tako ne gre za podredne stavke, ki jih uvaja //da//, pač pa gre v primerih, kakršen je (6), za enostavčne povedi. Prav tako //da// odločilno vpliva na sam pomen povedi – medtem ko je poved v (6) brez //da// zgolj trdilna poved ('Te ne vidim.'), se z //da// trditev spremeni v zahtevo. Potencialno bi torej lahko, tako kot to predlagamo v primerih z odplakanjem, predlagali, da gre v teh primerih za zbris glavnega stavka.
-Po Slovenski slovnici [[literatura|(Toporišič 2000)]] se členek da uvršča med t. i. pozivne členke (zahtevalne/ukazovalne ter želelne) pri čemer se “s pozivnimi tvorec besedila obrača na naslovnika (lahko tudi do samega sebe) in na njegovo oz. svoje razmerje do vsebine besedila (oz. njegovega dela)” (Toporišič 2000: 445).
+   (6') [Zahtevam] Da te ne vidim!