glavni_stevniki
Primerjava izbranih različic
Prikazane so razlike med izbrano in trenutno različico strani.
Both sides previous revisionPrejšnja revizijaNaslednja revizija | Prejšnja revizija | ||
glavni_stevniki [2017/11/27 09:48] – vanesa | glavni_stevniki [2019/02/11 09:51] (Trenutna) – fmarusic | ||
---|---|---|---|
Vrstica 10: | Vrstica 10: | ||
- [[jedrni/ | - [[jedrni/ | ||
- [[samostalniski/ | - [[samostalniski/ | ||
+ | - [[samostalniski_stevniki|Samostalniški števniki]] | ||
- | **[[samostalniski/ | + | Samostalniški/ |
Ko se [[samostalniski/ | Ko se [[samostalniski/ | ||
Vrstica 25: | Vrstica 26: | ||
- //trije milijoni evrov so izpuhteli// proti *//trije milijoni evrov je izpuhtelo// ... | - //trije milijoni evrov so izpuhteli// proti *//trije milijoni evrov je izpuhtelo// ... | ||
- | [[stevniki|Števnik]] //milijon// se lahko sklanja kot [[samostalniki|samostalnik]] ali pa kot [[samostalniski/ | + | [[stevniki|Števnik]] //milijon// se lahko sklanja kot [[samostalniki|samostalnik]] ali pa kot [[samostalniski/ |
(53) - ostal je brez enega milijona tolarjev proti *ostal je brez en milijon tolarjev, | (53) - ostal je brez enega milijona tolarjev proti *ostal je brez en milijon tolarjev, | ||
Vrstica 35: | Vrstica 36: | ||
Dejansko to ni pravo člensko obnašanje, saj spreminja svojo obliko tudi v imenovalniku (primerjaj //sto// in //tisoč// – //dvesto, tristo, petsto ... dva tisoč, tri tisoč, pet tisoč ...// | Dejansko to ni pravo člensko obnašanje, saj spreminja svojo obliko tudi v imenovalniku (primerjaj //sto// in //tisoč// – //dvesto, tristo, petsto ... dva tisoč, tri tisoč, pet tisoč ...// | ||
- | **Samostalniški** | + | ====Samostalniški==== |
Ni variacije med števniki, četudi se zdi, da se vsaj v določenih pogledih tudi // | Ni variacije med števniki, četudi se zdi, da se vsaj v določenih pogledih tudi // | ||
Vrstica 63: | Vrstica 64: | ||
**Kaj pa zgradba?** | **Kaj pa zgradba?** | ||
- | Vsi števniki so načeloma v enakih pozicijah. Le samostalniški so dejanski samostalniki, | + | Vsi števniki so načeloma v enakih pozicijah. Le samostalniški so dejanski samostalniki, |
+ | samostalnik za svoje dopolnilo. Sicer pred vse števnike lahko dodajamo nekakšne pridevnike/ | ||
(56) | (56) | ||
Vrstica 83: | Vrstica 85: | ||
Razlika se pojavi, če pogledamo modifikacijo sestavljenih števil. Medtem ko števnik //pet tisoč// ne dovoljuje modifikacije notranjega sestavnika števila, kar bi pričakovali, | Razlika se pojavi, če pogledamo modifikacijo sestavljenih števil. Medtem ko števnik //pet tisoč// ne dovoljuje modifikacije notranjega sestavnika števila, kar bi pričakovali, | ||
- | Različnost pozicije je opazna tudi iz primerov (58). Števnik //pet milijard// načeloma | + | Različnost pozicije je opazna tudi iz primerov (58). Števnik //pet milijard// načeloma |
+ | |||
+ | (58) | ||
+ | a. //??dobrih pet dobrih milijard ljudi/?? | ||
+ | b. //*dobrih pet dobre milijard ljudi/ | ||
+ | |||
+ | Le pred samostalniške števnike lahko dodajamo prave pridevnike, (59). Samostalniški števniki imajo tudi svoj lasten spol, kar se lepo vidi po ujemanju na pridevniku //velika//. Števnik //sto// nima lastnega spola, zato je edino predstavljivo ujemanje s samostalnikom, | ||
+ | |||
+ | (59) | ||
+ | //velika milijarda ljudi vs. *velikih sto ljudi// | ||
+ | |||
+ | Podobno kot modifikacijski pridevniki ' | ||
+ | |||
+ | Kaj to pomeni, če zadevo prenesemo na prejšnje ugotovitve o stalnem vrstnem redu? | ||
+ | Ker so števniki najnižji element v zgornjem delu zgradbe samostalniške zveze, se pravi, da se pojavljajo le pred pridevnikom in samostalnikom, | ||
+ | |||
+ | (60) | ||
+ | a. //tisti dve hiši, tistih pet hiš, tistih sto hiš, tista milijarda hiš// | ||
+ | b. //dve tisti hiši, pet tistih hiš, tisoč tistih hiš, milijon tistih hiš// | ||
+ | |||
+ | Opazna razlika med obojimi števniki je še v tvorbi pridevnikov. Iz ' | ||
+ | |||
+ | **Nazaj k določilniku** | ||
+ | Opazne razlike med posameznimi elementi opažamo tudi znotraj razreda določilnikov. Podobno kot števniki, se tudi določilniki ločijo med pridevniške, | ||
+ | |||
+ | ====Pridevniški==== | ||
+ | Pridevniški določilniki imajo pridevniška obrazila, nimajo posebnih sklonskih zahtev za jedrni samostalnik ter dopuščajo glagolsko ujemanje z jedrnim samostalnikom. Takšni določilniki so //vsi, vsak, oba, noben, cel ...// | ||
+ | |||
+ | (61) | ||
+ | //Vs**i** prijatelj**i** so se prijavil**i**.// | ||
+ | //Vs**e** hiš**e** so bil**e** porušen**e**.// | ||
+ | //Vse ljudi sem videl.// | ||
+ | //Z vsemi ljudmi je hotela plesati.// | ||
+ | |||
+ | (62) | ||
+ | //Vsak**a** hiš**a** je lahko velik**a**.// | ||
+ | //Vsak**o** dlet**o** je bil**o** preštet**o**.// | ||
+ | //Vsako hišo je moral pogledati.// | ||
+ | //Pri vsaki hiši se je ustavil.// | ||
+ | |||
+ | (63) | ||
+ | //Ob**a** konj**a** sta priskakljal**a**.// | ||
+ | //Ob**e** ovc**i** sta bil**i** postrižen**i**.// | ||
+ | //Oba konja sem prijavil za dirko.// | ||
+ | //Obema konjema sem dal oves.// | ||
+ | //Z obema konjema sem tekmoval.// | ||
+ | |||
+ | ====Jedrni/ | ||
+ | V osebkovi poziciji, ko je cela samostalniška zveza v imenovalniku, | ||
+ | Sami določilniki se lahko sklanjajo ali pa tudi ne (podobno kot je to veljalo za jedrne števnike). Pri določenih določilnikih sklanjanje absolutno ni možno (npr. //nekaj//). | ||
+ | |||
+ | (64) | ||
+ | //Par ljudi je prišlo. // | ||
+ | //Par ljudi sem videl. // | ||
+ | //Par ljudem sem pokazal hudiča. // | ||
+ | //S par ljudmi sem se srečal.// | ||
+ | |||
+ | (65) | ||
+ | //Več hiš se je porušilo.// | ||
+ | //Več hiš je hotel porušiti. // | ||
+ | //Več hišam sem naredil načrte.// | ||
+ | //Z več hišami se ukvarja. // | ||
+ | |||
+ | (66) | ||
+ | //Malo ljudi ve za kaj se gre.// | ||
+ | //Malo ljudi je bilo poslikanih. // (ROD) | ||
+ | //Malo ljudem sem zaupal skrivnost.// | ||
+ | //Z malo ljudmi sem se pogovarjal. // | ||
+ | |||
+ | (67) | ||
+ | //Nekaj hiš se je porušilo. // | ||
+ | //Nekaj hiš je porušil. // | ||
+ | //Nekaj ljudem je dal denar. // (DAJ) // | ||
+ | //Z nekaj hišami se ni mogel pohvaliti. // | ||
+ | |||
+ | Podobno se obnašajo še //dosti, največ, toliko //itd. | ||
+ | |||
+ | __Samostalniški__ | ||
+ | Nekateri se obnašajo kot samostalniki oz. so samostalniki. Pomensko jedrni samostalniki so vedno v rodilniku, glagolsko ujemanje pa je seveda vezano na samostalnik ' | ||
+ | |||
+ | (68) | ||
+ | //Večina obiskovalcev je zamudila.// | ||
+ | //Z večino obiskovalcev si ni mogel pomagati.// | ||
+ | //Velika večina zgradb v mestu je slabo obnovljenih.// | ||
+ | |||
+ | Lahko bi rekli, da obstaja tudi mešani vzorec jedrni/ | ||
+ | |||
+ | (69) | ||
+ | //Par zaljubljencev je prišel.// | ||
+ | //S parom zaljubljencev si ni imel kaj pomagati.// | ||
+ | |||
+ | Pred ostale (torej nesamostalniške) določilnike lahko dodajamo le prislove, recimo ' | ||
+ | |||
+ | (70) | ||
+ | //Veliko več srednješolcev gleda Velikega brata kot Dnevnik.// | ||
+ | //Zelo veliko športnikov trenira vsak dan.// | ||
+ | //Precej malo navijačev je pravih športnikov.// | ||
+ | |||
+ | -tabela | ||
+ | |||
+ | **ZGRADBA? | ||
+ | Pozicija je za vse enaka. Ponovno velja, da naj bi pridevniški zasedali določilo ustrezne funkcionalne zveze znotraj samostalniške besede, medtem ko naj bi jedrni bili jedra teh funkcionalnih zvez. | ||
+ | Le samostalniški so dejansko jedrni samostalniki samostalniške zveze. | ||
+ | |||
+ | **Imena** | ||
+ | Za imena veljajo določena posebna pravila. Ker se lahko združujejo s celotno določilniško zvezo, bomo rekli, da so imena dejansko določilniška jedra. | ||
+ | |||
+ | (71) | ||
+ | //Janez in tisti fant tam spodaj. // // | ||
+ | //Pivo smo spili s Petrom in vsemi njegovimi prijatelji.// | ||
+ | Lastna imena so D-ji (so nekaj posebnega - Carlo Semenza na Zemonu okt. 2006). | ||
+ | |||
+ | |||
+ | ==== Posebnosti ==== | ||
+ | |||
+ | V določenih primeri se zdi, da se običajna logika ustavi. | ||
+ | |||
+ | Potovali boste en dan | ||
+ |
glavni_stevniki.1511772521.txt.gz · Zadnja sprememba: 2017/11/27 09:48 uporabnika vanesa