Sodobna slovenska slovnica

Uporabniška orodja

Orodja spletišča

Sled:
glavni_stevniki

Primerjava izbranih različic

Prikazane so razlike med izbrano in trenutno različico strani.

Poveži s tem pogledom primerjave.

Both sides previous revisionPrejšnja revizija
Naslednja revizija		Prejšnja revizija
glavni_stevniki [2017/11/27 16:07] – vanesaglavni_stevniki [2019/02/11 09:51] (Trenutna) – fmarusic
Vrstica 10: Vrstica 10:
   - [[jedrni/clenski_stevniki|jedrni/členski števniki]],   - [[jedrni/clenski_stevniki|jedrni/členski števniki]],
   - [[samostalniski/clenski_stevniki|samostalniški/členski števniki]].   - [[samostalniski/clenski_stevniki|samostalniški/členski števniki]].
 +  - [[samostalniski_stevniki|Samostalniški števniki]] 
  
-**[[samostalniski/clenski_stevniki|Samostalniški/členski števniki]]** se obnašajo kot [[samostalniki]] ali kot členi.+Samostalniški/členski števniki se obnašajo kot [[samostalniki]] ali kot členi.
  
 Ko se [[samostalniski/clenski_stevniki|samostalniški/členski števniki]] obnašajo kot [[samostalniki]], se sklanjajo kot [[samostalniki]], pomensko jedrni [[samostalniki|samostalnik]] [[samostalniska_zveza|samostalniške zveze]] pa je v rodilniku množine.  Ko se [[samostalniski/clenski_stevniki|samostalniški/členski števniki]] obnašajo kot [[samostalniki]], se sklanjajo kot [[samostalniki]], pomensko jedrni [[samostalniki|samostalnik]] [[samostalniska_zveza|samostalniške zveze]] pa je v rodilniku množine. 
Vrstica 25: Vrstica 26:
   - //trije milijoni evrov so izpuhteli// proti *//trije milijoni evrov je izpuhtelo// ...   - //trije milijoni evrov so izpuhteli// proti *//trije milijoni evrov je izpuhtelo// ...
  
-[[stevniki|Števnik]] //milijon// se lahko sklanja kot [[samostalniki|samostalnik]] ali pa kot [[samostalniski/clenski_stevniki|členski števnik]] (kjer imamo zopet načeloma dve možnosti nesklanjalno in sklanjalno, ki pa se ne zdi mogoča pri //en milijon// in //dva milijona//). Zgradbi primerno se obnaša tudi pomensko jedrni [[samostalniki|samostalnik]] [[samostalniska_zveza|samostalniške zveze]]. Če je //milijon// [[samostalniki|samostalnik]], bo jedrni [[samostalniki|samostalnik]]vedno v rodilniku množine, ko je //milijon// člen, pa se tudi jedrni [[samostalniki|samostalnik]]sklanja. +[[stevniki|Števnik]] //milijon// se lahko sklanja kot [[samostalniki|samostalnik]] ali pa kot [[samostalniski/clenski_stevniki|členski števnik]] (kjer imamo zopet načeloma dve možnosti nesklanjalno in sklanjalno, ki pa se ne zdi mogoča pri //en milijon// in //dva milijona//). Zgradbi primerno se obnaša tudi pomensko jedrni [[samostalniki|samostalnik]] [[samostalniska_zveza|samostalniške zveze]]. Če je //milijon// [[samostalniki|samostalnik]], bo jedrni [[samostalniki|samostalnik]] vedno v rodilniku množine, ko je //milijon// člen, pa se tudi jedrni [[samostalniki|samostalnik]] sklanja. 
    
 (53) - ostal je brez enega milijona tolarjev proti *ostal je brez en milijon tolarjev, (53) - ostal je brez enega milijona tolarjev proti *ostal je brez en milijon tolarjev,
Vrstica 35: Vrstica 36:
 Dejansko to ni pravo člensko obnašanje, saj spreminja svojo obliko tudi v imenovalniku (primerjaj //sto// in //tisoč// – //dvesto, tristo, petsto ... dva tisoč, tri tisoč, pet tisoč ...//).  Dejansko to ni pravo člensko obnašanje, saj spreminja svojo obliko tudi v imenovalniku (primerjaj //sto// in //tisoč// – //dvesto, tristo, petsto ... dva tisoč, tri tisoč, pet tisoč ...//). 
  
-**Samostalniški**+====Samostalniški====
  
 Ni variacije med števniki, četudi se zdi, da se vsaj v določenih pogledih tudi //milijarda// lahko obravnava kot števnik mešanega tipa. Jedrni samostalnik je sicer vedno v rodilniku, vendar pa je glagolsko ujemanje lahko z //milijardo// ali pa 3. os. ed. sr. spol. Tudi ko pride do oblike števnika v odvisnih sklonih, ni vse najbolj jasno.  Ni variacije med števniki, četudi se zdi, da se vsaj v določenih pogledih tudi //milijarda// lahko obravnava kot števnik mešanega tipa. Jedrni samostalnik je sicer vedno v rodilniku, vendar pa je glagolsko ujemanje lahko z //milijardo// ali pa 3. os. ed. sr. spol. Tudi ko pride do oblike števnika v odvisnih sklonih, ni vse najbolj jasno. 
Vrstica 63: Vrstica 64:
  
 **Kaj pa zgradba?** **Kaj pa zgradba?**
-Vsi števniki so načeloma v enakih pozicijah. Le samostalniški so dejanski samostalniki, ki imajo pomensko jedrni samostalnik za svoje dopolnilo. Sicer pred vse števnike lahko dodajamo nekakšne pridevnike/prislove, vendar je tudi tu nekaj razlik. +Vsi števniki so načeloma v enakih pozicijah. Le samostalniški so dejanski samostalniki, ki imajo pomensko jedrni  
 + samostalnik za svoje dopolnilo. Sicer pred vse števnike lahko dodajamo nekakšne pridevnike/prislove, vendar je tudi tu nekaj razlik. 
  
 (56)  (56) 
Vrstica 108: Vrstica 110:
 Opazne razlike med posameznimi elementi opažamo tudi znotraj razreda določilnikov. Podobno kot števniki, se tudi določilniki ločijo med pridevniške, jedrne/členske in samostalniške.  Opazne razlike med posameznimi elementi opažamo tudi znotraj razreda določilnikov. Podobno kot števniki, se tudi določilniki ločijo med pridevniške, jedrne/členske in samostalniške. 
  
-__Pridevniški__+====Pridevniški====
 Pridevniški določilniki imajo pridevniška obrazila, nimajo posebnih sklonskih zahtev za jedrni samostalnik ter dopuščajo glagolsko ujemanje z jedrnim samostalnikom. Takšni določilniki so //vsi, vsak, oba, noben, cel ...// Pridevniški določilniki imajo pridevniška obrazila, nimajo posebnih sklonskih zahtev za jedrni samostalnik ter dopuščajo glagolsko ujemanje z jedrnim samostalnikom. Takšni določilniki so //vsi, vsak, oba, noben, cel ...//
  
Vrstica 130: Vrstica 132:
 //Z obema konjema sem tekmoval.//   (ORO) //Z obema konjema sem tekmoval.//   (ORO)
  
-__Jedrni/členski__+====Jedrni/členski====
 V osebkovi poziciji, ko je cela samostalniška zveza v imenovalniku, zahtevajo rodilniško samostalniško dopolnilo. V drugih sklonih se samostalnik normalno sklanja. V osebkovi poziciji, ko je cela samostalniška zveza v imenovalniku, zahtevajo rodilniško samostalniško dopolnilo. V drugih sklonih se samostalnik normalno sklanja.
 Sami določilniki se lahko sklanjajo ali pa tudi ne (podobno kot je to veljalo za jedrne števnike). Pri določenih določilnikih sklanjanje absolutno ni možno (npr. //nekaj//).  Sami določilniki se lahko sklanjajo ali pa tudi ne (podobno kot je to veljalo za jedrne števnike). Pri določenih določilnikih sklanjanje absolutno ni možno (npr. //nekaj//). 
Vrstica 159: Vrstica 161:
  
 Podobno se obnašajo še //dosti, največ, toliko //itd.  Podobno se obnašajo še //dosti, največ, toliko //itd. 
 +
 +__Samostalniški__
 +Nekateri se obnašajo kot samostalniki oz. so samostalniki. Pomensko jedrni samostalniki so vedno v rodilniku, glagolsko ujemanje pa je seveda vezano na samostalnik 'večina'. Ker je 'večina' samostalnik, lahko pred njega dodajamo pridevnike, ki jih pred ostale ne moremo. 
 +
 +(68)
 +//Večina obiskovalcev je zamudila.//
 +//Z večino obiskovalcev si ni mogel pomagati.//
 +//Velika večina zgradb v mestu je slabo obnovljenih.//
 +
 +Lahko bi rekli, da obstaja tudi mešani vzorec jedrni/samostalniški določilnik, saj 'par' lahko uporabljamo tudi kot samostalnik. 
 +
 +(69)
 +//Par zaljubljencev je prišel.//
 +//S parom zaljubljencev si ni imel kaj pomagati.//
 +
 +Pred ostale (torej nesamostalniške) določilnike lahko dodajamo le prislove, recimo 'veliko'.
 +
 +(70)
 +//Veliko več srednješolcev gleda Velikega brata kot Dnevnik.//
 +//Zelo veliko športnikov trenira vsak dan.//
 +//Precej malo navijačev je pravih športnikov.//
 +
 +-tabela
 +
 +**ZGRADBA?**
 +Pozicija je za vse enaka. Ponovno velja, da naj bi pridevniški zasedali določilo ustrezne funkcionalne zveze znotraj samostalniške besede, medtem ko naj bi jedrni bili jedra teh funkcionalnih zvez. 
 +Le samostalniški so dejansko jedrni samostalniki samostalniške zveze. 
 +
 +**Imena**
 +Za imena veljajo določena posebna pravila. Ker se lahko združujejo s celotno določilniško zvezo, bomo rekli, da so imena dejansko določilniška jedra. 
 +
 +(71)
 +//Janez in tisti fant tam spodaj. //   //Njega in Janeza nisem ...//
 +//Pivo smo spili s Petrom in vsemi njegovimi prijatelji.//   //Mi z Janezom ...//
 +Lastna imena so D-ji (so nekaj posebnega - Carlo Semenza na Zemonu okt. 2006). 
 +
 +
 +==== Posebnosti ====
 +
 +V določenih primeri se zdi, da se običajna logika ustavi.
 +
 +Potovali boste en dan
 +
 +
glavni_stevniki.1511795236.txt.gz · Zadnja sprememba: 2017/11/27 16:07 uporabnika vanesa