Stara različica tega dokumenta!
Pika
Skladenjska raba pike
Piko zapisujemo na koncu:
1. Enostavčne pripovedne povedi:
Odraščal je v skromnih razmerah.
Podredja, če je glavni stavek pripovedni:
Raziskovalci so obtičali v svojih bazah, ker se je nevihta nevarno razbesnela.
Priredja, če je zadnji neodvisni stavek pripovedni:
Poslušali so radio in razpravljali o širjenju virusa.
Naštevalne enote pri vrstičnem naštevanju, če so ločene z vejico:
Slovenščina pozna naslednje slovnične čase: - predpreteklik, - preteklik, - sedanjik, - prihodnjik.
Posebnosti
- Na koncu priredja in proste zveze stavkov (tj. soredja) iste povedi pike ne pišemo, če je ne dopušča zadnji neodvisni stavek:
Včeraj je prišel mimo – kaj misliš kdo?
- Na koncu podredja z vprašalnim, velelnim ali želelnim odvisnikom stoji pika, če je glavni stavek pripovedni:
Ne vem, zakaj sem tako žalosten. – Naročil je, da pojdi takoj domov.
- Pika se kot končno ločilo povedi, ki je citirana na koncu pripovedne povedi, izpušča, četudi citirana poved stoji med narekovaji:
Prešeren je napisal verz Žive naj vsi narodi. – Podrl je napis »Ne hodi po travi«.
Če je taka citirana poved za dvopičjem, ohranja svoje ločilo (kakor dobesedni navedek v premem govoru):
Pri Župančiču najdemo verz: Veš, poet, svoj dolg?
- V bibliografskih zapisih se posamezni deli naslova obravnavajo kot samostojne povedi, zato se ločijo s piko:
Kos, Janko. Duhovna zgodovina Slovencev. Ljubljana: Slovenska matica, 1996.
- Na koncu pripovednih povedi, ki pa so povedane s čustveno prizadetostjo, se namesto pike uporabi klicaj:
Ne maram te več videti!
Pozor: Če čustvena prizadetost ni prisotna, se pika piše tudi na koncu velelnika:
Odpri knjigo na deseti strani.
- Pike na koncu povedi navadno nimajo naslovi in napisi, enote v glavi dopisov, naslovne strani, konec abecedno urejenih enot v seznamih, podpisi v dopisih, konec enot v stolpcih, napisi pod slikami ipd. (če je v napisu več povedi, se piše tudi končna pika), konec citiranega pripovednega stavka v okviru vprašalne ali vzklične povedi:
Čigav je izrek Vse teče? – Menda ja poznate izrek Vse teče!
- V premem govoru na koncu dobesednega navedka pred spremnim stavkom piko zamenjuje vejica:
»Danes je miren dan,« je rekla Breda.
Neskladenjska raba pike
Piko uporabljamo neskladenjsko:
1. Pri pisanju okrajšav:
str. (stran), dr. (doktor), gl. (glej), t. i. (tako imenovani)
Nekatere okrajšave za več besed pišemo brez vmesnih pik:
ipd. (in podobno), npr. (na primer), tj. (to je), itd. (in tako dalje)
Posebnost
Brez pike pišemo kratice in (črkovne) simbole, npr. za mere, uteži, denar, kemične prvine, spojine:
RS (Republika Slovenija), EUR (evro), m (meter), g (gram), Fe (železo)
2. Pri zapisovanju vrstilnih števnikov:
na 25. strani, 8. marca, v XV. vrsti, Jožef II., ob 9. uri …
Namig: Namesto ob 9. uri zvečer pišemo tudi ob 9h zvečer.
Pri zapisovanju prislovov tipa:
prvič, drugič
3. Za ločevanje enot različnih stopenj, npr. ur od minut, evrov od centov, pri merilu (ta pika je stična):
15.10, 8.000 €, 1 : 30.000.000
Kot znak za množenje v matematiki (ta pika je nestična in postavljena višje):
25 • 8
Posebnosti
- Piko za ločevanje ur od minut lahko opustimo in minute zapišemo privzdignjeno:
8⁴⁵
- Namesto pike pri številu nad deset tisoč lahko uporabimo presledek:
75 365</WRAP> 4. Namesto izpuščenih črk v besedi ali števk v številki:
Pojdi v r..! – Plačal je 4… evrov
Posebnosti
- Pike ne pišemo za glavnim števnikom: čez 15 minut, avto LJ A6-169, 39 °C vročine, pri 75 (petinsedemdesetih) letih je bil še korenjak
- Pike ne pišemo za izpustnimi tremi pikami ali za izpustnim pomišljajem: Razumela sem, da …, Bratu bi povedala, pa –
- Običajno tudi ne pišemo dveh zaporednih pik (neskladenjske in skladenjske): Prišli so vsi: Jakob, Mojca, Andrej itd.
5. Pri zapisovanju podpoglavij:
1. Glavni naslov 1.1 Naslov 1.1.1 Podnaslov
Pri knjižnični klasifikaciji:
UDK 808.63:80(497.12-1992)
V naslovu elektronske pošte in spletnega mesta:
janez.novak@gov.si, www.gov.si
Pri datoteki ločuje lastni del imena od oznake njenega tipa:
mojadatoteka.txt