Stara različica tega dokumenta!
Vezaj (-) je najkrajše vezalno črtično ločilo (krajša črtica od pomišljaja), ki se uporablja za vezanje besed. Navadno je stičen (stični vezaj), redko tudi nestičen (nestični vezaj).
Stični vezaj (brez presledka z leve in desne) pišemo:
1. Med deli zložene besede, ki bi bili v prosti zvezi povezani z in ipd.:
črno-beli film, poljsko-slovenski slovar, belo-modro-rdeča zastava, gospodarsko-politične razmere
Medmeti iz istih ali podobnih sestavin se lahko pišejo z vezajem, če se sicer pišejo tudi skupaj ali narazen:
ha-ha-ha (ali hahaha ali ha ha ha)
2. V priredno »zloženih številkah« (bančni računi ipd.):
0421-7150-1826-564, 27-15/72, LJ D7-206
3. Med sestavinami zloženk, nastalih iz podrednih zvez, če je prvi del števka ali več števk oziroma črka ali več črk:
20-letnica, 30-odstoten, C-vitamin, TV-drama, c-mol
4. Med sestavinami nekaterih zloženk z imenovalniško prvo sestavino; to je zastarelo, danes take zloženke pišemo skupaj:
Slovenija-vino (Slovenijavino), Slovenija-šport (Slovenijašport)
5. Na koncu pisno osamosvojenega dela zloženke ali sestavljenke (značilno zlasti za strokovno pisanje):
dvo- in večzložne besede, pet- ali šestkratni znesek, prvo- in drugošolci, severo- in jugovzhod
6. Med črkovno ali števčno/številčno osnovo in končajem:
a-jevska sklanjatev, njegovi b-ji so nekam čudni, 40-a leta (rajši štirideseta leta)
V manj strokovnem pisanju se tak vezaj lahko opusti:
ajevska sklanjatev, njegovi bji so nekam čudni
7. Med kratico, pisano z velikimi črkami, in končnico (ali podaljškom osnove), ki jo pišemo z malimi:
TAM-a, v NOB-ju
8. Za naveznim členkom le pred kazalnim pridevniškim, posamostaljenim ali prislovnim zaimkom:
le-ta, le-tak, le-tu
9. V nekateri tujih citatnih imenih:
Aix-en-Provence, rendez-vous
10. V filozofskem jeziku med samostojnimi besedami, povezanimi v sklop:
biti-tu-in-zdaj
Nestični vezaj (s presledkom z leve in desne) pišemo:
1. Med deloma dvojnega imena, če se obe enoti pregibata:
Miren - Kostanjevica, Videm - Dobrepolje
Ni pa prav Ljubljana - Bežigrad, kjer gre za en sam del, tj. za Bežigrad v Ljubljani.
2. Med osebnim imenom in vzdevkom oz. med prvotnim in privzetim priimkom:
Josip Murn - Aleksandrov, Zofka Kveder - Jelovšek
Posebnosti
- Nestični vezaj pri priimkih se v novejšem času opušča.
- Pred vzdevki, ki nadomeščajo priimke, ne pišemo vezaja: Aleksander Veliki, Rihard Levjesrčni, Henrik Osmi.
- Vezaja ne pišemo v primerih, ko je prvemu samostalniku dodan prilastek: Cankar umetnik, Prešeren pesnik in narodni ideolog, ptica pevka, Ljubljana Šiška.
Neskladenjsko in neoblikoslovno vezaj pišemo:
1. Za ločevanje zlogov:
li-pa, po-ti-ca
2. Za zaznamovanje nesamostojnih pomenskih delov besede: predpon, končnic, priponskih obrazil, medpon ipd.:
pra-, ne-; -a, -e; -ost, -oba; -o-, -e-
3. Za zaznamovanje končajev:
rima na -ova, -ast
4. Za zaznamovanje enote 00 pri zapisovanju denarnih zneskov:
12 465,- EUR
Če se deljeni del besede končuje z vezajem, ga lahko prenesemo na začetek naslednje vrstice, da ga ohranimo pri morebitnem prepisovanju.