Uporabniška orodja

Orodja spletišča


vezaj

Stara različica tega dokumenta!


Vezaj

Vezaj (-) je najkrajše vezalno črtično ločilo (krajša črtica od pomišljaja), ki se uporablja za vezanje besed. Navadno je stičen (stični vezaj), redko tudi nestičen (nestični vezaj).

Skladenjska in oblikoslovna raba

Ločila:
. pika
, vejica
! klicaj
? vprašaj
: dvopičje
; podpičje
- vezaj
pomišljaj
„“ narekovaj

Stični vezaj

Stični vezaj (brez presledka z leve in desne) pišemo:

1. Med deli zložene besede, ki bi bili v prosti zvezi povezani z in ipd.:

črno-beli film, poljsko-slovenski slovar, belo-modro-rdeča zastava, gospodarsko-politične razmere

Medmeti iz istih ali podobnih sestavin se lahko pišejo z vezajem, če se sicer pišejo tudi skupaj ali narazen:

ha-ha-ha (to lahko pišemo tudi hahaha ali ha ha ha)

2. V priredno »zloženih številkah« (bančni računi ipd.):

0421-7150-1826-564, 27-15/72, LJ D7-206

3. Med sestavinami zloženk, nastalih iz podrednih zvez, če je prvi del števka ali več števk oziroma črka ali več črk:

20-letnica, 30-odstoten, C-vitamin, TV-drama, c-mol

4. Med sestavinami nekaterih zloženk z imenovalniško prvo sestavino; to je zastarelo, danes take zloženke pišemo skupaj:

Slovenija-vino (oz. Slovenijavino), Slovenija-šport (oz. Slovenijašport)

5. Na koncu pisno osamosvojenega dela zloženke ali sestavljenke (značilno zlasti za strokovno pisanje):

dvo- in večzložne besede, pet- ali šestkratni znesek, prvo- in drugošolci, severo- in jugovzhod

6. Med črkovno ali števčno/številčno osnovo in končajem:

a-jevska sklanjatev, njegovi b-ji so nekam čudni, 40-a leta

rajši štirideseta leta

V manj strokovnem pisanju se tak vezaj lahko opusti:

ajevska sklanjatev, njegovi bji so nekam čudni

7. Med kratico, pisano z velikimi črkami, in končnico (ali podaljškom osnove), ki jo pišemo z malimi:

TAM-a, v NOB-ju

8. Za naveznim členkom le pred kazalnim pridevniškim, posamostaljenim ali prislovnim zaimkom:

le-ta, le-tak, le-tu

9. V nekateri tujih citatnih imenih:

Aix-en-Provence, rendez-vous

10. V filozofskem jeziku med samostojnimi besedami, povezanimi v sklop:

biti-tu-in-zdaj

Nestični vezaj

Nestični vezaj (s presledkom z leve in desne) pišemo:

1. Med deloma dvojnega imena, če se obe enoti pregibata:

Miren - Kostanjevica, Videm - Dobrepolje

Ni pa prav Ljubljana - Bežigrad, kjer gre za en sam del, tj. za Bežigrad v Ljubljani.

2. Med osebnim imenom in vzdevkom oz. med prvotnim in privzetim priimkom:

Josip Murn - Aleksandrov, Zofka Kveder - Jelovšek

Posebnosti

- Nestični vezaj pri priimkih se v novejšem času opušča.

- Vezaja ne pišemo pred vzdevki, ki nadomeščajo priimke:

Aleksander Veliki, Rihard Levjesrčni, Henrik Osmi

- Vezaja ne pišemo v primerih, ko je prvemu samostalniku dodan prilastek:

Cankar umetnik, Prešeren pesnik in narodni ideolog, ptica pevka, Ljubljana Šiška

Neskladenjska in neoblikoslovna raba vezaja

Neskladenjsko in neoblikoslovno vezaj pišemo:

1. Za ločevanje zlogov:

li-pa, po-ti-ca

2. Za zaznamovanje nesamostojnih pomenskih delov besede: predpon, končnic, priponskih obrazil, medpon ipd.:

pra-, ne-; -a, -e; -ost, -oba; -o-, -e-

3. Za zaznamovanje končajev:

rima na -ova, -ast

4. Za zaznamovanje enote 00 pri zapisovanju denarnih zneskov:

12 465,- EUR

Pozor: Če se deljeni del besede končuje z vezajem, ga lahko prenesemo na začetek naslednje vrstice, da ga ohranimo pri morebitnem prepisovanju.

vezaj.1611102964.txt.gz · Zadnja sprememba: 2021/01/20 01:36 uporabnika cajanka