Stara različica tega dokumenta!
Vezaj
Vezaj (-) je najkrajše vezalno črtično ločilo (krajša črtica od pomišljaja), ki se uporablja za vezanje besed. Navadno je stičen (stični vezaj), redko tudi nestičen (nestični vezaj).
Skladenjska in oblikoslovna raba
Stični vezaj
Stični vezaj (brez presledka z leve in desne) pišemo:
1. Med deli zložene besede, ki bi bili v prosti zvezi povezani z in ipd.:
črno-beli film, poljsko-slovenski slovar, belo-modro-rdeča zastava, gospodarsko-politične razmere
Medmeti iz istih ali podobnih sestavin se lahko pišejo z vezajem, če se sicer pišejo tudi skupaj ali narazen:
ha-ha-ha (to lahko pišemo tudi hahaha ali ha ha ha)
2. V priredno »zloženih številkah« (bančni računi ipd.):
0421-7150-1826-564, 27-15/72, LJ D7-206
3. Med sestavinami zloženk, nastalih iz podrednih zvez, če je prvi del števka ali več števk oziroma črka ali več črk:
20-letnica, 30-odstoten, C-vitamin, TV-drama, c-mol
4. Med sestavinami nekaterih zloženk z imenovalniško prvo sestavino; to je zastarelo, danes take zloženke pišemo skupaj:
Slovenija-vino (oz. Slovenijavino), Slovenija-šport (oz. Slovenijašport)
5. Na koncu pisno osamosvojenega dela zloženke ali sestavljenke (značilno zlasti za strokovno pisanje):
dvo- in večzložne besede, pet- ali šestkratni znesek, prvo- in drugošolci, severo- in jugovzhod
6. Med črkovno ali števčno/številčno osnovo in končajem:
a-jevska sklanjatev, njegovi b-ji so nekam čudni, 40-a leta
rajši štirideseta leta
V manj strokovnem pisanju se tak vezaj lahko opusti:
ajevska sklanjatev, njegovi bji so nekam čudni
7. Med kratico, pisano z velikimi črkami, in končnico (ali podaljškom osnove), ki jo pišemo z malimi:
TAM-a, v NOB-ju
8. Za naveznim členkom le pred kazalnim pridevniškim, posamostaljenim ali prislovnim zaimkom:
le-ta, le-tak, le-tu
9. V nekateri tujih citatnih imenih:
Aix-en-Provence, rendez-vous
10. V filozofskem jeziku med samostojnimi besedami, povezanimi v sklop:
biti-tu-in-zdaj
Nestični vezaj
Nestični vezaj (s presledkom z leve in desne) pišemo:
1. Med deloma dvojnega imena, če se obe enoti pregibata:
Miren - Kostanjevica, Videm - Dobrepolje
Ni pa prav Ljubljana - Bežigrad, kjer gre za en sam del, tj. za Bežigrad v Ljubljani.
2. Med osebnim imenom in vzdevkom oz. med prvotnim in privzetim priimkom:
Josip Murn - Aleksandrov, Zofka Kveder - Jelovšek
Posebnosti
- Nestični vezaj pri priimkih se v novejšem času opušča.
- Vezaja ne pišemo pred vzdevki, ki nadomeščajo priimke:
Aleksander Veliki, Rihard Levjesrčni, Henrik Osmi
- Vezaja ne pišemo v primerih, ko je prvemu samostalniku dodan prilastek:
Cankar umetnik, Prešeren pesnik in narodni ideolog, ptica pevka, Ljubljana Šiška
Neskladenjska in neoblikoslovna raba vezaja
Neskladenjsko in neoblikoslovno vezaj pišemo:
1. Za ločevanje zlogov:
li-pa, po-ti-ca
2. Za zaznamovanje nesamostojnih pomenskih delov besede: predpon, končnic, priponskih obrazil, medpon ipd.:
pra-, ne-; -a, -e; -ost, -oba; -o-, -e-
3. Za zaznamovanje končajev:
rima na -ova, -ast
4. Za zaznamovanje enote 00 pri zapisovanju denarnih zneskov:
12 465,- EUR
Pozor: Če se deljeni del besede končuje z vezajem, ga lahko prenesemo na začetek naslednje vrstice, da ga ohranimo pri morebitnem prepisovanju.