Uporabniška orodja

Orodja spletišča


vprasaj

Stara različica tega dokumenta!


Vprašaj

Vprašaj je enodelno končno ločilo na koncu vprašalnega stavka. Poznamo skladenjsko in neskladenjsko rabo.

popravit okvirčke od primerov

Skladenjska raba

Ločila:
. pika
, vejica
! klicaj
? vprašaj
: dvopičje
; podpičje
- vezaj
pomišljaj
„“ narekovaj

V skladenjski rabi ga zapisujemo na koncu enostavčnih vprašalnih povedi in za podredjem, v katerem je glavni stavek vprašalni. Primer enostavčne povedi:

Kako si kaj?

Primer podredja:

Vprašala si me, kje sem bila včeraj?

Posebnosti

1. Za vprašalnim odvisnikom stoji vprašaj samo tedaj, kadar ga zahteva glavni stavek, sicer pa pika ali klicaj: primer:

Vprašali smo ga, ali je že jedel kosilo.

2. Končno ločilo citirane povedi izpuščamo, če bi moralo stati pred končnim vprašajem vprašalne povedi: Primer:

Kdo je zavpil dol z njimi?

Če je citirana poved med narekovaji, lahko ohrani svoj vprašaj ali klicaj. Primer:

Kdo je zavpil »Dol z njimi!«?

Če je taka citirana poved za dvopičjem, ohranja svoje ločilo, zamenja pa se ločilo napovednega stavka. Primer:

Kdo je napisal tole: En hribček bom kupil.

Če je na koncu priredja ali proste zveze stavkov iste povedi, če je zadnji neodvisni stavek vprašalni: Primer:

Korenike dehte pod hladom ros, mavrične rose bleste sredi vej, kje je tvoja sila, kje tvoj ponos?

3. za vrinjeno vprašalno povedjo v drugi povedi: Primer:

Na gregorjevo – otec, še veš?

4. na koncu vprašalnega dobesednega navedka pred spremnim stavkom premega govora: Primer:

»Kaj je temu vrabcu?« je vprašala Malči nejevoljno.

Pomni

1. Pri čustveno obarvanih vprašanjih se poleg vprašaja rabi še klicaj ali celo klicaj sam. Primer: Ali se tako govori z očetom?!

2. V naslovih besedil za vprašalnimi povedmi pišemo vprašaj navadno le v takih primerih, ko bi se sicer vprašalna poved lahko razumela pripovedno. Primer: Kako do strokovnjakov proti Mir na Bližnjem vzhodu?

3. Stopnjevana vprašalnost se lahko zaznamuje z dvema ali večstičnimi vprašaji: Primer: Kam greš? Kam??</WRAP> ====Neskladenjska raba==== Vprašaj pa se lahko rabi tudi neskladenjsko, in sicer sredi besedila v oklepaju ali pa na robu besedila za izražanje dvoma. Primer:

Prešeren je bil rojen na (?) Vrbi.

====Uporaba v drugih jezikih==== V španščini se v vprašalnih povedih uporabljata dva vprašaja. Narobe obrnjen vprašaj na začetku in običajen na koncu. Na primer:

¿Cómo estás?

====Uporaba na drugih področjih==== ==V medicini== V angleških zdravniških opombah se uporablja vprašaj, ki nakazuje morebitno diagnozo.1) ==V matematiki== V matematiki „?“ običajno označuje funkcijo Minkowskega vprašalnika. V enačbah lahko pomeni „vprašan“ v nasprotju z „definiran“. ==Pri igrah== V algebraičnem šahovskem zapisu nekatere šahovske ločila vključujejo: „?“ označuje slabo potezo, „??“ napaka, „?!“ dvomljiva poteza in „!?“ zanimiva poteza. V Scrabble vprašaj označuje prazno ploščico. 2)

vprasaj.1610017363.txt.gz · Zadnja sprememba: 2021/01/07 12:02 uporabnika lvon