Primerjava izbranih različic

Prikazane so razlike med izbrano in trenutno različico strani.

--- vrstni_red_pridevnikov [2017/11/06 08:55] – ustvarjena fmarusic
+++ vrstni_red_pridevnikov [2018/01/15 10:01] (Trenutna) – anchek94
@@ Vrstica 1: / Vrstica 1: @@
+===== Vrstni red pridevnikov =====
+Po Toporišičevi [[http://www.fran.si/slovnice-in-pravopisi/46/1976-toporisic|Slovenski slovnici]] imajo [[pridevniki]] v slovenščini stalen vrstni red:
-Po Toporišičevi Slovenski slovnici imajo pridevniki v slovenščini stalen vrstni red:
+<box 100%>**[[vrstilni_stevniki|VRSTILNI ŠTEVNIKI]] -> [[glavni_stevniki|GLAVNI ŠTEVNIKI]] -> [[svojilni_pridevniki|SVOJILNI PRIDEVNIKI]] -> [[lastnostni_pridevniki|LASTNOSTNI PRIDEVNIKI]].**
-	VRSTILNI ŠTEVNIKI -> GLAVNI ŠTEVNIKI -> SVOJILNI PRIDEVNIKI -> LASTNOSTNI PRIDEVNIKI.
+</box>
-Če se vrstni red pridevnikov spremeni, se spremeni tudi pomen besedne zveze.
-	Primera: - dva Janezova otroka (Janez ima dva ali več otrok, mi pa mislimo na dva),
-	         - Janezova dva otroka (Janez ima točno dva otroka).
-Pri lastnostnih pridevnikih na vrsto pridejo najprej kakovostni in šele potem merni.
+Če se vrstni red [[pridevniki|pridevnikov]] spremeni, se spremeni tudi pomen besede:
-	Primer: vaše odlične dolge palačinke proti *vaše dolge odlične palačinke.
+  - //dva Janezova otroka// (Janez ima dva ali več otrok, mi pa mislimo na dva),
+  - //Janezova dva otroka// (Janez ima točno dva otroka).
-Prav tako so kazalni zaimki pred števniki, sicer se spremeni pomen.
+Pri [[lastnostni_pridevniki|lastnostnih pridevnikih]] na vrsto pridejo najprej kakovostni in šele potem merni:
-	Primera: - ta dva politika proti dva ta politika,
+  - //vaše odlične palačinke// proti *//vaše dolge odlične palačinke//.
-		 - tisti tretji avtomobil proti tretji tisti avtomobil.
-V drugem primeru je kazalni zaimek rabljen kot pridevnik.
-Sicer je vrstni red pridevnikov v slovenščini takšen:
+Prav tako so [[kazalni zaimki]] pred [[stevniki|števniki]], sicer se spremeni pomen:
-	SPLOŠNI PRIDEVNIKI -> STAROST/DOBA -> BARVA -> DELEŽNIKI -> IZVOR/PRIPADNOST.
+  - //ta dva politika proti dva ta politika//,
-	Primer: lepa stara rdeča obnovljena ruska hiša.
+  - //tisti tretji avtomobil proti tretji tisti avtomobil//.
-Načeloma so vsi ti pridevniki prosti in se lahko pojavljajo kjerkoli in so možni različni vrstni redi, a je eden vedno bolj nezaznamovan od drugih.
+V drugem primeru je [[kazalni_zaimki|kazalni zaimek]] rabljen kot [[pridevniki|pridevnik]].
-Vrstni pridevniki so bližje samostalniku.
+Vrstni red [[pridevniki|pridevnikov]] v slovenščini:
-	Primer: zanimiv računalniški tečaj proti *računalniški zanimiv tečaj.
+<box 100%>**SPLOŠNI PRIDEVNIKI (//lepa//) -> STAROST/DOBA (//stara//) -> BARVA (//rdeča//) -> [[delezniki|DELEŽNIKI]] (//obnovljena//) -> IZVOR/PRIPADNOST (//ruska//) -> [[samostalniki|SAMOSTALNIK]] (//hiša//).**
+</box>
+Načeloma so vsi ti [[pridevniki]] prosti in se lahko pojavljajo kjerkoli in so možni različni vrstni redi, a je eden vedno bolj nezaznamovan od drugih.
-Na začetku besedne zveze so lahko izrazi, ki ubesedujejo ugajanje, sicer se spremeni pomen.
+[[Vrstni pridevniki]] so bližje [[samostalniki|samostalniku]]:
-	Primer: ljubka emajlirana vaza proti emajlirana ljubka vaza.
+  - //zanimiv računalniški tečaj// proti *//računalniški zanimiv tečaj//.
-Vse vrste pridevniških besed pa niso enako strogo postavljene v zgradbo samostalniške zveze, a so vsaj tisti elementi, ki stojijo levo od pravih pridevnikov, precej fiksni:
+Na začetku besedne zveze so lahko izrazi, ki ubesedujejo ugajanje, sicer se spremeni pomen:
-DOLOČILNIK -> VRSTNI ŠTEVNIK -> GLAVNI ŠTEVNIK -> SUBJEKTIVNA OCENA -> ?EVIDENTIAL -> VELIKOST -> DOLŽINA -> VIŠINA -> HITROST -> ?GLOBINA -> ŠIRINA -> TEŽA -> TEMPERATURA -> ?MOKROST -> STAROST -> OBLIKA -> BARVA -> NARODNOST/IZVOR -> MATERIAL -> [MESTO ZA DELE BESEDNIH ZVEZ -> SAMOSTALNIK.
+  - //ljubka emajlirana vaza// proti //emajlirana ljubka vaza//.
-Vrstni red v slovenščini (ki je »všeč« večini), je tudi vrstni red, za katerega se predpostavlja, da je univerzalen v vseh jezikih.
+Vse vrste [[pridevniki|pridevniških besed]] pa niso enako strogo postavljene v zgradbo [[samostalniska_zveza|samostalniške zveze]], a so vsaj tisti elementi, ki stojijo levo od pravih [[pridevniki|pridevnikov]], precej fiksni:
+<box 100%>**[[dolocilniki|DOLOČILNIK]] -> [[vrstilni_stevniki|VRSTILNI ŠTEVNIK]] -> [[glavni stevniki|GLAVNI ŠTEVNIK]] -> SUBJEKTIVNA OCENA -> ?EVIDENTIAL -> VELIKOST -> DOLŽINA -> VIŠINA -> HITROST -> ?GLOBINA -> ŠIRINA -> TEŽA -> TEMPERATURA -> ?MOKROST -> STAROST -> OBLIKA -> BARVA -> NARODNOST/IZVOR -> MATERIAL -> [MESTO ZA DELE BESEDNIH ZVEZ] -> [[samostalniki|SAMOSTALNIK]].**
+</box>
+Vrstni red [[pridevniki|pridevniških besed]], ki ga uporablja večina govorcev slovenščine, je v bistvu vrstni red, ki naj bi bil univerzalen v vseh jezikih.