Načeloma so vsi stavki sestavljeni iz osebka in predikacije. Se pravi iz nekega nanosnika in lastnosti, ki za tega nanosnika velja.
Nanosnik – lastnost osebek – predikacija
Pri tem moramo lastnost in nanosnik razumeti zelo splošno in široko. Celotna glagolska zveza brez osebka namreč predstavlja neko lastnost, tudi če je to glagolska zveza s prehodnim glagolom.
Peter – kuhati juho.
Lastnosti tipično izražamo z glagoli, vendar ne nujno, nanosnike pa tipično s samostalniki, vendar ne nujno.
Ob osebkih in predikaciji se v stavku lahko pojavlja še vrsta drugih bolj ali manj slovničnih besed, kot so: